[Ho tloha ho ws15 / 05 p. 19 ea Phupu 13-19]

Ha baa ka ba amohela phethahatso ea litšepiso;
empa ba ba bone ba le hole. ”- Baheb. 11: 13

Ho na le mantsoe a mabeli a hlahang khafetsa thutong ea Bibele: Eisegesis 'me Exegesis. Le ha li shebahala li ts'oana haholo, meelelo ea tsona e hanyetsoa ka matla. Eisegesis ke moo o lekang ho fumana hore Bibele e bolela eng o e re, le ha ho le joalo exegesis ke moo o tlohelle Bibele e bolelang it e re. Ho e hlalosa ka tsela e 'ngoe, eisegesis e sebelisoa khafetsa ha mosuoe a e-na le mohopolo kapa sepheo sa lapeng mme a batla ho u kholisa hore ke ea Bebele, kahoo o sebelisa litemana tse khethiloeng tse tšehetsang thuto ea hae, ha a ntse a hlokomoloha taba e potileng kapa litemana tse ling tse amanang. e ka penta setšoantšo se fapaneng haholo.
Ke nahana hore ho bolokehile ho bolela hore ts'ebeliso e pharalletseng ea li-eisegesis e le mokhoa oa ho ithuta o entseng hore batho ba bangata ba hane molaetsa oa Bibele ka ho pheta mantsoe a Ponse Pilato: "'Nete ke eng?" Ke lebaka le tloaelehileng, 'me le lumeloang habonolo, la ho iphapanya Mangolo ho bolela hore a ka sothoa ho bolela eng kapa eng eo motho a e lakatsang. Lena ke lefa la mesuoe ea bolumeli ba bohata.
Ka mohlala, molaetsa matsatsing ana a beke ena Watchtower Ho ithuta ke: Tumelo ea rona e tla ba matla ha re khona ho nahana kapa ho "bona" ​​bophelo bo sa feleng lefatšeng. Ho hlakisa ntlha ena, sengoloa sena se fosahetse se qotsa khaolong e le e khothatsang ka ho fetisisa Mangolong 'ohle a Baheberu 11.
A re bapiseng seo Watchtower e re ka seo Bibele e se buang ha re ntse re bala sehlooho sena.

Tumelo ea Abele

Serapa sa 4 se re:

Na Abele, motho oa pele ea tšepahalang, o ile a “bona” eng kapa eng eo Jehova a neng a e tšepisitse? Ha ho na ho boleloa hore Abele o ne a tseba lintho esale pele mabapi le ho phethahala ha tšepiso e fumanoang mantsoeng a Molimo ho noha: “Ke tla beha bora pakeng tsa hao le mosali le mahareng a peo ea hao le peo ea hae. E tla u khoba hlooho, 'me uena u tla e otla serethe. ”(Gen. 3: 14, 15) Leha ho le joalo. Ho ka etsahala hore Abele o fane haholo o ile a nahana ka ts'episo eo mme a hlokomela hore motho e mong o ne a tla 'otloa serethe' e le hore batho ba ka bonoa phethehong e kang e thabeloang ke Adama le Eva pele ba etsa sebe. Eng kapa eng Abele a kanna a ba le pono ka bokamoso, he o ne a e-na le tumelo e thehiloeng tšepisong ea Molimo, ka hona, Jehova o ile a amohela sehlabelo sa hae.

Le ha serapa se amohela ka bolokolohi sebopeho sa eona sa boikaketsi, leha ho le joalo se sebelisa sebaka sena ho etsa polelo e hlakileng mabapi le motheo oa tumelo ea Abele, e leng, ts'episo eo a kanna a e utloisisa kapa a ka se e utloisise. E ntan'o qotsa Baheberu 11: 4 joalokaha eka ke bopaki:

"Ka tumelo Abele o ile a nyehela ho Molimo sehlabelo se bohlokoa ho feta sa Kaine, 'me ka tumelo eo o ile a amohela bopaki ba hore o ne a lokile, hobane Molimo o amohetse limpho tsa hae, mme leha a shoele, o ntse a bua ka tumelo ea hae." 11: 4)

Baheberu ha ba bue ka hore tumelo ea Abele e ne e thehiloe tšepisong efe kapa efe, kapa bokhoni ba Abele ba ho bona bokamoso ba hae le ba batho. Sengoli se bululetsoeng se beha tumelo ea hae ho hong hape, empa sengoloa ha se bue joalo. Re tla etsa joalo, empa joale, a re tsoeleng pele ho hlahloba hore na sengolo se re eng ka mehlala e meng ea tumelo eo Pauluse a fanang ka eona.

Tumelo ea Enoke

Serapa sa 5 se re Enoke o ile a bululeloa hore a profete ka timetso ea batho ba se nang bomolimo. Ebe e re, “Joaloka motho ea neng a bontša tumelo, Enoke a ka be a thehile setšoantšo sa lefatše le se nang bomolimo. ” Khopolo-taba e eketsehileng. Ke mang ea ka bolelang hore na o nkile setšoantšo sa kelello joang? Na likhopolo-taba tsa batho ehlile ke ntho eo re batlang ho theha kutloisiso ea rona ka boleng bona ba bohlokoa ba Bokreste?
Mona ke se boleloang ka tumelo ea Enoke:

“Ka tumelo Enoke o ile a fallisoa hore a se ke a bona lefu, 'me ha aa ka a fumanoa kae kapa kae hobane Molimo o ne a mo fallisitse; etsoe pele a fallisoa o ile a pakoa hore o ne a khahlisitse Molimo hantle. ” (Baheb 11: 5)

Ha re etse tlhahlobo e potlakileng. Ka tumelo, Abele o ile a amohela bopaki ba hore o ne a lokile. Ka tumelo, Enoke o ile a amohela bopaki ba hore o ne a khahlisitse Molimo hantle-haholo taba e tšoanang. Ha ho moo ho buuoang ka ho bona kapa ho bona bokamoso ka mahlo.

Tumelo ya Noe

Serapa sa 6 se re ka Noe:

"Ho ka etsahala, o ne a tla be a ile a khothala pelo ha a nahana hore batho ba lokollotsoe pusong e hatellang, ba futsitse sebe le lefu. Le rona re ka “bona” nako e monate hakana - 'me ruri e atametse! ”

Re ka nahana ka seo Noe a ka beng a sa nahana hore ke tharollo ea mathata a batho, empa seo re ka se buang ka tieo ke hore o ile a kholoa temoso eo Molimo a faneng ka eona mabapi le moroallo, mme a mamela Molimo ka ho aha areka.

“Ka tumelo Noe, ka mor'a ho fuoa temoso ea bomolimo ea lintho tse e-so bonoe, o ile a bontša tšabo ea bomolimo mme a haha ​​areka bakeng sa ho pholosa ba ntlo ea hae; ka tumelo ena o ile a ahlola lefatše, mme a fetoha mojalefa oa ho loka ho hlahisoang ke tumelo. ”(Heb 11: 7)

Tumelo ea hae e ile ea fella ka liketso tsa tumelo tseo Molimo a li amohetseng, joalo ka Enoke, joalo ka tsa Abele. Ka tumelo o ile a phatlalatsoa a lokile. U tla hlokomela hore mehlala ena kaofela e meraro e boletsoe e lokile ka lebaka la tumelo ea bona. Ena ke e 'ngoe ea lintlha tsa bohlokoa tseo Lentsoe la Molimo le li etsang ho Bakreste bao ka ho tšoanang ba boleloang ba lokile ka tumelo. A re hopoleng seo ha re ntse re tsoela pele ho ithuta.

Tumelo ea Abrahama

Re lokela ho phomola mona ho hlahisa leano le leng hape la ho ithuta ka mokhoa o ikhethileng oo Mokhatlo o o sebelisang haholo. Sengoloa se lumela ka ho hlaka hore re ke ke ra tseba seo banna bana ba se boneng. Ke taba feela ea khopolo-taba. Leha ho le joalo, ka ho sebelisa lipotso ka bohlale, pono ea bamameli e ntse e lokisoa. Hlokomela hore serapeng sa 7 re bolelloa seo “Abrahama…e ka ba le eona o bone bokamoso bo monate…. ” Ebe ho 8, re bolelloa seo "Ke mohlomong hore Abrahama o khona ho iketsetsa setšoantšo sa kelello ka seo Molimo a se tšepisitseng…. ” Kahoo re ntse re le sebakeng sa ho nahana, ho fihlela potso e botsoa. Ke eng e thusitseng Abrahama ho bontša tumelo e ikhethang? ” Ka tšohanyetso, khopolo-taba ena e fetoha 'nete e tla hlahisoa ke babuelli ba chesehang sebokeng.
Eisegesis e sebetsa hantle matsohong a motho ea amoheloang ke bolaoli. Mameli o tla hlokomoloha bopaki bo ka pele ho eena mme o tla shebana feela le likarolo tse tšehetsang thuto eo ho tsoa ho motho eo a mo tšepang le ho mo rorisa e le moetapele.
Lipaki tsa Jehova li rutoa hore banna ba khale ba ke ke ba nka karolo pusong ea Jerusalema e Ncha ho busa le ho sebeletsa le Kreste e le marena le baprista, leha bopaki bo tsoa Mangolong ho fapana. (Ga 4: 26; He 12: 22; Re 3: 12; 5: 10)
Kahoo mongoli oa sengoloa ha a na taba ea ho ruta hore:

Abrahama o ile a “ipona” a lula sebakeng se sa feleng se busoang ke Jehova. Abele, Enoke, Noe, Abrahama le ba bang ba tšoanang le bona ba ne ba lumela tsohong ea bafu mme ba lebelletse ho phela lefatšeng tlas'a 'Muso oa Molimo, e leng “motse o nang le metheo ea' nete.” Ho nahanisisa ka litlhohonolofatso tse joalo ho matlafalitse tumelo ea bona ho Jehova. — Bala. Baheberu 11: 15, 16. - ser. 9

Hlokomela kamoo re hatetseng pele ho tloha lipolelong tse nang le lipehelo ho ea ho tsa nnete? Sengoli ha se na bothata ba ho re joetsa hore Abrahama o ile a ipona a phela lefatšeng tlasa Mmuso oa Bomesia. Ha a leke ho hlalosa ho se lumellane ha polelo ena le seo e se buang ho Ba-Heberu 11:15, 16.

Leha ho le joalo, hoja ba ka be ba ile ba hopola sebaka seo ba tlohileng ho sona, ba ka be ba bile le monyetla oa ho khutla. 16 Empa joale ba se ba hahamalla sebaka se betere, ke hore, sa leholimong. Ka hona, Molimo ha a lihlong ka bona, ho bitsoa joalo ka Molimo oa bona, hobane o ba lokiseditse motse. ”(Heb 11: 15, 16)

Toropo eo ho buuoang ka eona mona ke Jerusalema e Mocha oa leholimo le e lokiselitsoeng Bakreste ba tlotsitsoeng, mme ka mokhoa o hlakileng, bakeng sa Abrahama, Isaka le Jakobo, har'a ba bang. Ha ho na letho ka ho phela lefatšeng tlasa 'muso. Ba bang ba kanna ba fana ka maikutlo a hore lefats'e ke la maholimo, ka hona Bahebera ha e hlile ha e bue ka bolulo ba leholimo. Leha ho le joalo, ho se bonahalang e le litholoana tsa leeme la mofetoleli, lentsoe le fetoletsoeng mona le poleloana "ea leholimo" ke epouranios. Strong o fana ka tse latelang tlhaloso bakeng sa lentsoe lena joalo ka "leholimo, leholimo". Kahoo Baheberu ba bolela hore batho bana ba tšepahalang ba ne ba hahamalla sebaka sa leholimo kapa sa leholimo.
Sena se lumellana le litemana tse ling tsa Bebele tse joalo ka Mattheu 8: 10-12 e buang ka Abrahama le Isaaka le Jakobo ba otlile ka leoto “mmusong oa maholimo” le Bakreste ba tlotsitsoeng ba lichaba ha Bajude ba hanneng Jesu ba lahleloa kantle. Baheberu 12:22 e bontša hore motse oo Abrahama a neng a mo lokiselitse oona e ne e le ona motse o lokiselitsoeng Bakreste. Ha ho letho ho sena sohle se bontšang hore tšepo e neng e filoe Abrahama e ne e le kamorao ho eo e fuoeng Bakreste. Abele, Enoke, Abrahama le batho ba bang ba tšepahalang ba mehleng ea khale ba ile ba boleloa ba lokile ka tumelo. Bakreste ba fumana moputso oa bona ka ho boleloa ba lokile ka tumelo. Mokhatlo o ka hana hore phapang ke hore Bakreste ba tseba Kreste, ha banna ba khale ba ne ba sa mo tsebe. Ka hona, ba ka re, Bakreste ba ka bitsoa bana ba Molimo ka tumelo ea bona ho Kreste, empa eseng banna le basali ba tumelo ba pele ho Bokreste.

“Ka lebaka leo Molao o fetohile motataisi oa rona ea isang ho Kreste, e le hore ho ka boleloa hore re lokile ka lebaka la tumelo. 25 Empa kaha tumelo e fihlile, ha re sa le tlasa motataisi. 26 Haele hantle, kaofela le bara ba Molimo ka tumelo ea lōna ho Kreste Jesu. ”(Ga 3: 24-26)

Kutloisiso ena e ne e tla bolela hore Bakreste ba ja lefa la ts'episo e entsoeng ho Abrahama, empa Abrahama ka boeena o haneloa tšepiso eo.

"Ho feta moo, haeba le ba Kreste, le hlile le peo ea Abrahama, majalefa mabapi le tšepiso." (Ga 3: 29)

Empa, na hoo hoa utloahala? Habohlokoa le ho feta, na ke sona seo Bibele e hlileng e se rutang? Na boleng ba thekollo ba Jesu joalo ka mokena-lipakeng bo lumellang ho nkeloa hoa batho e le bana ba Molimo bo ke ke ba sebelisoa ka mokhoa o reriloeng? Na banna baa ba tšepahalang ba khale ba ne ba sa tšepe hore le bona ba hlahile haufinyane?

Tumelo ea Moshe

Karolo ea karabo ea lipotso tsena e ka fumanoa serapeng sa 12, se qotsitsoeng ho Baheberu 11: 24-26.

Ka tumelo Moshe, ha a se a le moholo, o hanne ho bitsoa mora oa morali oa Faro, 25 khethang ho tšoaroa hampe le batho ba Molimo ho fapana le ho natefeloa ke nakoana ke sebe, 26 hobane o ile a nka nyeliso ea Kreste ho ba leruo le leholo ho feta matlotlo a Egepeta, hobane o ne a talimile ka nepo tefisong ea moputso. ”(Heb 11: 24-26)

Moshe o ile a khetha nyeliso kapa lihlong tsa Kreste. Pauluse o re Bakreste ba tlameha ho etsisa Jesu ea ileng a “mamella thupa ea tlhokofatso. ho nyelisa lihlong…. ”(He 12: 2) Jesu o ile a bolella bamameli hore haeba ba batla ho ba barutuoa ba hae, ba tla amohela thupa ea hae ea tlhokofatso. Nakong eo ka nako, ha ho motho ea neng a tseba hore na o tla shoa joang, joale ke hobaneng a ile a sebelisa papiso eo? Hobane feela e ne e le kotlo e fuoeng ba nyelisang le ba lihlong ka ho fetesisa. Ke motho feela ea ikemiselitseng ho "nyelisa lihlong", ke hore, ea ikemiselitseng ho amohela nyeliso le nyeliso ea ba lelapa le metsoalle e tlang ka ho latela Kreste, e ka bang ea tšoaneloang ke Kreste. Sena ke sona hantle se entsoeng ke Moshe ka tsela e kholo. Ke joang re ka reng ha a ka a lumela ho Kreste — motlotsuoa — ha Bibele e bolela ka ho toba hore o ile a lumela?
Lebaka leo ka lona Mokhatlo o fosang ntlha ena ke hobane ho hlakile hore ba fetiloe ke botlalo ba tlhaloso e bululetsoeng ea hore na tumelo ke eng.

Ho bona lintho tsa 'Muso ka mahlo a kelello

Haeba ho bona lintho tsa 'nete ka' nete ho le bohlokoa haholo, ke hobane'ng ha Jehova a sa re fa lintlha tse ling tse tsoelang pele? Pauluse o bua ka ho tseba ho se sekisetse le ho sheba lintho hampe ka seipone sa tšepe. (1Co 13: 12) Ha ho hlile ha ho hlake hore na 'muso oa maholimo ke eng; e tla nka mofuta ofe; moo e leng teng; le hore na ho tla ba joang ho lula moo. Ntle le moo, ho na le tlhompho e nyane ea bohlokoa Mangolong ea hore na bophelo bo tla ba joang lefatšeng tlas'a 'muso oa Bomesia. Hape, haeba ho bona lintho ka mahlo a bohlokoa ke tumelo, ke hobaneng ha Molimo a sa re file tse fokolang haholo hore re ka sebetsa le tsona?
Re tsamaea ka tumelo, eseng ka pono. (2Co 5: 7) Haeba re khona ho bona moputso ka botlalo, joale re tsamaea ka pono. Ka ho boloka lintho li sa hlake, Molimo o leka sepheo sa rona ka ho leka tumelo ea rona. Paul o hlalosa sena hantle.

Tlhaloso ea Tumelo

Baheberu khaolo ea 11 e qala sengoloa sa eona ka tumelo ka ho re fa tlhaloso ea lentsoe:

"Tumelo ke tebello e tiisitsoeng ea se lebelletsoeng, ke bopaki bo totobetseng ba lintho tsa nnete tse sa bonoeng." (He 11: 1 NWT)

Phetolelo ea William Barclay e fana ka phetolelo ena:

“Tumelo ke tumelo ea hore lintho tseo re nang le tšepo ea ho li phela ehlile li teng. Ke tumelo ea hore lintho tse e-so ka li bonoa li tla phethahala. ”

Lentsoe le fetoletsoeng e le "tebello e tiisitsoeng" (NWT) le "kholiseho" (Barclay) le tsoa ho hupostasis.
Thuso Lithuto tsa lentsoe li fana ka moelelo ona:

“(Ho ba) e eme tlasa tumellano e tiisitsoeng ("deed"); (ka tsela ea tšoantšetso) “tlotla”Ho tshepiso kapa thepa, ke hore e molaong Kleima (hobane ka nepo ke, "tlas'a semolaoema") - thabisang motho ea tla netefatsa tlas'a tumellano e itseng. "

Sehlopha se Busang se nkile moelelo ona 'me oa se sebelisa ho bontša kamoo Lipaki tsa Jehova li tšoarang lengolo le tiisitsoeng ka paradeise e lefatšeng. Likhatisong, litšoantšo tsa basomi li bontša baphonyohi ba tšepahalang ba Lipaki ba pholohileng ho a haha ​​matlo le temo ea Amagedone. Ho na le litla-morao tsa ho khothaletsoa hona hoa lintho tse etsang hore Lipaki li lore ho lula malapeng a ba bolailoeng ka Harmagedone. Ha ke khone ho u joetsa hore na ke makhetlo a makae ke eeng tšimong[I] 'me motho e mong ka sehlopheng sa likoloi a ka supa lehae le letle haholo hore, "Ke moo ke batlang ho phela Lefatšeng le Lecha."
Joale rea bona hore na hobaneng ha Sehlopha se Busang se batla hore re lumele hore Abele, Enoke le ba bang kaofela ba ile ba bona Lefatše le Lecha ka leihlo le leng. Mofuta oa bona oa tumelo o ipapisitse le pono e joalo. Na ruri ona ke molaetsa oo mongoli ea bululetsoeng a neng a o fetisetsa ho Baheberu? Na o ne a lekanya tumelo le mofuta o itseng oa konteraka ea nakoana le Molimo? Na ke Molimo ea qalang? “O nehela bophelo ba hao mosebetsing wa ho bolela le ho tshehetsa Mokgatlo, mme bakeng sa lona, ​​ke tla o fa matlo a matle le batjha le bophelo bo botle mme ke o etse mahosana naheng hodima ba sa lokang ba tsositsoeng”?
Che! Hantlentle ha se molaetsa oa Baheberu 11. Kamora ho hlalosa tumelo ho temana ea 1, tlhaloso e ntlafalitsoe temaneng ea 6.

"Ho feta moo, kantle ho tumelo ha ho khonehe ho khahlisa Molimo, hobane mang kapa mang ea atamelang Molimo o tlameha ho lumela hore o teng le hore e ba moputsi oa ba mo batlang ka tieo." (Heb 11: 6)

O tla hlokomela hore ha a re karolong e qetellang ea temana ena, 'le hore o phethahatsa litšepiso bakeng sa ba mo batlang ka tieo.' Ha ho na bopaki ba hore o ile a tšepisa Abele le Enoke. Tšepiso feela e entsoeng ho Noe e ne e le mabapi le ho pholoha moroallo. Abrahama, Isaka le Jakobo ba ne ba sa tšepisoa lefatše le lecha, mme Moshe o ile a bontša tumelo mme a tlohela boemo ba hae bo khethehileng nako e telele pele Molimo a bua le eena.
Seo temana ea 6 e se bontšang ke hore tumelo e mabapi le ho lumela ho semelo se setle ea Molimo. Jesu a re, “hobaneng u mpitsa ea lokileng? Ha ho na motho ea molemo haese a le mong, Molimo. ”(Mareka 10: 18) Tumelo e tla re susumetsa ho batla Molimo le ho etsa se mo khahlisang hobane re lumela hore o molemo haholo hape o re tseba hantle hoo a sa tlamehang ho re tšepisa. eng kapa eng. Ha ho hlokahale hore a re bolelle tsohle ka moputso, hobane eng kapa eng e tla ba sona, rea tseba hore molemo oa hae le bohlale ba hae bo tla etsa hore e be moputso o motle bakeng sa rona. Re ne re ke ke ra etsa betere ha re ka ikhethela. Ebile, ho bolokehile hore re ka re re tla etsa mosebetsi o nyarosang haeba o re tlohetse.

The Big Cheat

Mokhatlo oa Lipaki tsa Jehova o entse mosebetsi o motlehali oa ho re kholisa hore pono ea bona ea bophelo lefatšeng le lecha ke ntho eo re e batlang hore re se ke ra e bona, 'me ha Molimo a re fa ho hong, rea e hana.
Tšepo eo Jesu a faneng ka eona ho balateli ba hae e ne e tla ba bana ba Molimo ba nketsoeng ka lapeng le ho sebeletsa le eena 'musong oa maholimo. Boiphihlelong ba ka, ha Lipaki tsa Jehova li bontšoa hore thuto ea "linku tse ling" ha e lumellane le mangolo, karabelo e tloaelehileng ha se ea thabo, empa ke pherekano le pherekano. Ba nahana hore hona ho bolela hore ba tlameha ho phela leholimong 'me ha ba batle hoo. Le ha motho a hlalosa hore na hantle-ntle moputso o mabapi le 'muso oa maholimo ha o hlake, ha ba fuoe mollified. Ba behile lipelo tsa bona moputsong oo ba o boneng bophelo bohle ba bona mme ha ho letho le leng le tla le etsa.
E thehiloe ho Baheberu 11, sena se ka bonahala e le sesupo sa ho hloka tumelo.
Ha ke re 'muso oa maholimo o hloka hore re phele leholimong. Mohlomong "leholimo" le "leholimo" li na le moelelo o fapaneng ntlheng ena. (1Co 15: 48; Eph 1: 20; 2: 6Leha ho le joalo, leha e ka ba teng, ho thoe'ng ka eona? Taba ea Ba-Heberu 11: 1, 6 ke hore ho lumela ho Molimo ha ho bolele feela ho lumela boteng ba hae empa le semelo sa hae e le eena feela ea lokileng le ea ke keng a senola ts'epo ea rona sebopehong sa hae se setle.
Sena ha sea lekana ho ba bang. Ka mohlala, ho na le ba khellang mohopolo o ho 2 Ba-Korinthe khaolo ea 15 ea hore Bakreste ba tsosoa ka 'mele oa moea. Ba botsa, "Meea e joalo e ne e tla etsa eng kamora hore lilemo tse 1,000 XNUMX li fele?" “Ba ne ba tla ea kae? Ba ne ba ka ba le sepheo sefe? ”
Ka ho se khone ho fumana karabo e lekaneng ea lipotso tse joalo, ba theola monyetla ka botlalo. Mona ke moo ho hlokahalang hore motho a be le boikokobetso le ho tšepa litšobotsi tse ntle tsa Jehova Molimo ka botlalo. Sena ke seo tumelo e leng sona.
Na re nka hore re tseba ho feta Molimo hore na ke eng se tla re thabisa e le kannete? Mokhatlo oa Watchtower o re rekiselitse thepa ka mashome a lilemo hore re pholohe Armagedone ha motho e mong le e mong a hlokahala, ebe re phela paradeiseng lilemo tse sekete. Batho bohle ba tla phela ka khotso le kutloano ka lilemo tse 1,000 XNUMX moo ka nako eo batho ba libilione ba sa lokang ba tla tsosoa. Ka tsela e itseng, tsena ha li na ho tšoenya lefatše la paradeise. Joale, ho tsamaea ka kuku ho tla tsoelapele ha Satane a lokolloa ka nako e sa tsejoeng eo a lekang le ho khelosa limilione tse se nang palo kapa libilione tse tla qetella li loana le bahalaleli hore feela ba chesoe ke mollo. (Liketso 24: 15; Re 20: 7-10) Ona ke moputso o lokelang ho khethoa ho feta seo Jehova a se boloketseng Bakreste ba tšepahalang.
Paul o re fa khothatso ena eo re ka tsetelang tumelo ea rona ho eona:

“Leihlo ha lea bona, 'me tsebe ha e so utloe, leha e le hore ho kenoe ka pelong ea motho lintho tseo Molimo a li lokiselitseng ba mo ratang.” (1Co 2: 9)

Re ka amohela sena mme ra tšepa hore eng kapa eng eo Jehova a e boloketseng ba mo ratang, e tla ba betere ho feta eng kapa eng eo re ka e nahanang. Kapa re ka beha tumelo liphetolelong tsa "bonono" likhatisong tsa Lipaki tsa Jehova mme ra ts'epa hore ha li sa fosahala hape.
'Na? Ke bile le eona ka thetso ea batho. Ke tla fumana moputso ofe kapa ofe oo Morena a tla beng a le boloketse, ebe o re, “Ke leboha haholo. Thato ea hao e etsoe. ”
_________________________________________
[I] Lipaki tsa Jehova li ile tsa itlhahisa li hlalositse mosebetsi oa ho bolela ka ntlo le ntlo

Meleti Vivlon

Lingoloa tsa Meleti Vivlon.
    32
    0
    Ke rata maikutlo a hau, ka kopo fana ka maikutlo.x
    ()
    x