Videong ea ka ea ho qetela e buang ka Boraro-bo-bong, ke ne ke bontša hore na ke litemana tse kae tsa bopaki tseo ba lumelang ho Boraro-bo-bong ba li sebelisang e se litemana tse fanang ka bopaki ho hang, hobane ha li hlaka. Hore temana ea bopaki e be bopaki ba sebele, e tlameha ho bolela ntho e le ’ngoe feela. Ka mohlala, haeba Jesu a ne a ka re, “Ke ’na Molimo ea Matla ’Ohle,” joale re ne re tla ba le polelo e hlakileng, e hlakileng. Eo e ka ba temana ea sebele ea bopaki e tšehetsang thuto ea boraro-bo-bong, empa ha ho temana e joalo. Ho e-na le hoo, re na le mantsoe a Jesu moo a reng,

"Ntate oa, hora e fihlile. Tlotlisa Mora wa hao, hore Mora wa hao le yena a o tlotlise, jwalokaha o mo neile matla hodima nama yohle, hore bohle bao o mo neileng bona a ba nee bophelo bo sa feleng. Mme sena ke bophelo bo sa feleng, hore ba tle ba tsebe Wena, Modimo o nnotshi wa nnete, le Jesu Kreste eo u mo romileng.” ( Johanne 17:1-3 ) New King James Version.

Mona re na le pontšo e hlakileng ea hore Jesu o bitsa Ntate Molimo a le mong feela oa ’nete. Ha a ipitsa Molimo a le mong feela oa 'nete, leha e le mona kapa kae kapa kae. Batho ba lumelang thuto ea boraro-bo-bong ba leka ho qoba ho ba sieo ha Mangolo a hlakileng, a hlakileng, a tšehetsang thuto ea bona joang? Kaha ha ho na litemana tse joalo tse tšehetsang thuto ea Boraro-bo-bong, li itšetlehile ka ho beha mabaka ka mokhoa o fokolang hangata ho theiloeng Mangolong a ka bang le moelelo o fetang o le mong. Litemana tsena ba khetha ho li hlalosa ka tsela e tšehetsang thuto ea bona ha ba ntse ba nyenyefatsa moelelo ofe kapa ofe o hananang le tumelo ea bona. Videong e fetileng, ke ile ka fana ka tlhahiso ea hore Johanne 10:30 e ne e le temana e sa hlakang hakaalo. Ke moo Jesu a reng: “’Na le Ntate re bang.”

Jesu o bolela’ng ha a re o mong le Ntate? Na o bolela hore ke Molimo ea Matla ’Ohle joalokaha ba lumelang Boraro-bo-bong ba bolela, kapa o bua ka tsela ea tšoantšetso, joaloka ho ba le kelello e le ’ngoe kapa ho ba le morero o le mong. Ua bona, u ke ke ua araba potso eo ntle le ho ea sebakeng se seng ka Mangolong ho rarolla bothata bona.

Leha ho le joalo, ka nako eo, ha ke ne ke hlahisa video ea ka ea ho qetela karolo ea 6, ha kea ka ka bona ’nete e tebileng le e pharallang ea poloko e fetisoang ke poleloana ena e bonolo: “’Na le Ntate re bang.” Ke ne ke sa bone hore haeba u amohela thuto ea boraro-bo-bong, ka sebele u qetella u nyenyefatsa molaetsa oa litaba tse molemo tsa poloko tseo Jesu a re bolellang tsona ka poleloana e bonolo e reng: “’Na le Ntate re bang.”

Seo Jesu a se kenyelletsang ka mantsoe ao ke hore e be sehlooho se seholo sa Bokreste, seo a ileng a se pheta-pheta le ke bangoli ba Bibele hore ba se latele. Ba lumelang Boraro-bo-bong ba leka ho etsa boraro-bo-bong taba ea Bokreste, empa ha ho joalo. Ba bile ba bolela hore u ke ke ua ipitsa Mokreste ntle le haeba u amohela Boraro-bo-bong. Haeba ho ne ho le joalo, thuto ea Boraro-bo-bong e ne e tla be e boletsoe ka ho hlaka ka Mangolong, empa ha ho joalo. Kamohelo ea thuto ea Boraro-bo-bong e itšetlehile ka boikemisetso ba ho amohela litlhaloso tse ling tse ferekaneng tsa batho tse fellang ka ho sotha moelelo oa mangolo. Se boleloang ka ho hlaka le ka mokhoa o hlakileng ka Mangolong a Bokreste ke bonngoe ba Jesu le ba barutuoa ba hae hammoho le Ntate oa bona oa leholimo, eo e leng Molimo. Johanne o hlalosa sena:

“Kaofela e ka ba ntho e le nngwe, jwaloka ha Wena, Ntate, o le ka ho Nna, le Nna ke le ka ho Wena. Le bona ba be ho rona, hore lefatshe le tle le dumele hobane o nthomile.” ( Johanne 17:21 )

Bangoli ba Bibele ba totobatsa bohlokoa ba hore Mokreste e be ntho e le ’ngoe le Molimo. Ho bolela eng lefatšeng ka kakaretso? Ho bolela’ng ho sera se ka sehloohong sa Molimo, Satane Diabolose? Ke litaba tse monate ho nna le uena, le lefatšeng ka kakaretso, empa ke litaba tse mpe haholo ho Satane.

O ya bona, esale ke lwana le seo mohopolo wa boraro o se emelang ho Bana ba Modimo. Ho na le ba batlang hore re lumele hore phehisano ena eohle mabapi le sebōpeho sa Molimo—Boraro-bo-bong, eseng Boraro-bo-bong—ha e le hantle ha e nyatse hakaalo. Ba tla talima livideo tsena e le tsa thuto ea tlhaho, empa tseo e seng tsa bohlokoa haholo tsoelopeleng ea bophelo ba Bokreste. Batho ba joalo ba ka etsa hore u lumele hore ka phuthehong u ka ba le ba lumelang thutong ea boraro-bo-bong le bao e seng ba thuto ea boraro-bo-bong ba kopanang mahetla ’me “tsohle li molemo!” Ha ho na taba. Ntho ea bohlokoa feela ke hore re ratane.

Leha ho le joalo, ha ke fumane mantsoe a Morena oa rōna Jesu a tšehetsang khopolo eo. Ho e-na le hoo, re bona Jesu a nka mokhoa o motšo le o mosoeu haholo oa ho ba e mong oa barutuoa ba hae ba ’nete. O re, “Ea seng ho Nna o kgahlano le Nna, mme ya sa bokelleng le Nna o a hasanya.” ( Matheu 12:30 )

O nkemetse kapa o kgahlano le nna! Ha ho na sebaka sa ho se nke lehlakore! Ha ho tluoa tabeng ea Bokreste, ho bonahala eka ha ho naha e sa nke lehlakore, ha ho na Switzerland. Oh, mme ho ipolela feela hore o na le Jesu le hona ho ke ke ha kgaola, hobane Morena le ho Mattheu o re,

“Hlokomelang baprofeta ba bohata, ba tlang ho lōna ba apere seaparo sa nku, empa ka hare e le liphiri tse harolang. Le tla ba tseba ka ditholwana tsa bona….Hase e mong le e mong ya reng ho Nna, Morena, Morena, ya tla kena mmusong wa mahodimo, empa ho tla kena ya etsang thato ya Ntate ya mahodimong. Tsatsing leo, ba bangata ba tla re ho Nna: Morena, Morena, na ha rea ​​ka ra porofeta ka lebitso la Hao, ra leleka batemona ka lebitso la Hao, ra etsa meeka e mengata ka lebitso la Hao na? Ke moo ke tla ba bolella, ke re: Ha ke eso le tsebe le ka mohla; tlohang ho ’na, lōna ba etsang bokhopo!’” ( Mattheu 7:15, 16, 21-23 ) E le hore batho ba se ke ba hlola ba e-ba le kamano e ntle le Jehova.

Empa potso ke hore: Re lokela ho nka mokhoa ona o motšo le o mosoeu hakae, pono ee e ntle khahlanong le bobe? Na mantsoe a feteletseng a Johanne a sebetsa moo?

“Hobane bathetsi ba bangata ba kene lefatšeng, ba hana ho bolela ho tla ha Jesu Kreste ka nama. Motho leha e le ofe ea joalo ke mothetsi le mohanyetsi oa Kreste. Itebeleng, e le hore le se ke la lahleheloa ke seo re se sebelelitseng, empa e le hore le ka fumana moputso o phethahetseng. Mang kapa mang ea mathang pele a sa lule thutong ea Kreste ha a na Molimo. Ya tiisetsang thutong ya hae, o na le Ntate le Mora. Haeba mang kapa mang a tla ho lōna empa a sa tlise thuto ena, le se ke la mo amohela ka tlung ea lōna kapa la mo lumelisa. Mang kapa mang ea lumelisang motho ea joalo o kopanela liketsong tsa hae tse khopo.” (Bala 2 Johanne 7-11.)

Ke lintho tse matla haholo, na ha ho joalo! Litsebi li re Johanne o ne a bua le mokhatlo oa Gnostic o neng o kena ka har’a Phutheho ea Bokreste. Na batho ba lumelang thutong ea boraro-bo-bong ka thuto ea bona ea hore Jesu ke molimo-motho, ea shoang e le motho, ’me joale a phela ka nako e le ’ngoe e le molimo hore a tsohe, ba tšoaneleha e le phetolelo ea kajeno ea Bognostic eo Johanne a e nyatsang litemaneng tsee?

Tsena ke lipotso tseo ke ’nileng ka loana le tsona ka nako e telele joale, ’me lintho li ile tsa hlaka haholoanyane ha ke ntse ke teba puisanong ena ea Johanne 10:30 .

Tsohle li qalile ha molumeli oa boraro-bo-bong a sa lumellane le monahano oa ka - hore Johanne 10:30 ha e utloahale. Monna enoa e ne e kile ea e-ba Paki ea Jehova ’me a lumela thuto ea boraro-bo-bong. Ke tla mmitsa “Davida.” David o ile a nqosa ka hore ke entse eona ntho eo ke neng ke qosa ba lumelang thutong ea boraro-bo-bong ka eona: Ho se nahanele taba e potolohileng temana. Jwale, ho bua nnete, Davida o ne a nepile. Ke ne ke sa nahane ka taba ea hona joale. Ke thehile mabaka a ka litemaneng tse ling tse fumanoang kae-kae Kosepeleng ea Johanne, tse kang ena:

“Ha ke sa tla hlola ke eba lefatsheng, empa bona ba lefatsheng, mme nna ke tla ho wena. Ntate ea halalelang, ba sireletse ka lebitso la hao, leo u mphileng lona, ​​e le hore ba ka ba bang feela joalokaha re le bang.” ( Johanne 17:11 )

David o ile a nqosa ka eisegesis hobane ke ne ke sa nahane ka taba eo a reng e paka hore Jesu o ne a itšenola e le Molimo ea Matla 'Ohle.

Ho molemo ho phephetsoa ka tsela ena hobane e re qobella ho teba ho leka litumelo tsa rōna. Ha re etsa joalo, hangata re putsoa ka linnete tseo re ka beng re li fositse. Ho joalo mona. Sena se tla nka nako e nyane ho nts'etsapele, empa kea u tiisetsa hore e tla ba molemo oa nako eo u e tsetelang ho nkutloa.

Joalo ka ha ke boletse, David o ile a nqosa ka hore ha ke shebe taba eo a reng e bontša ka ho hlaka hore Jesu o ne a ipitsa Molimo ea Matla 'Ohle. Davida o ile a bontša temana ea 33 e balehang tjena: “‘Ha re u tlepetse ka lebaka la mosebetsi ofe kapa ofe o molemo,’ ho boletse Bajuda, ‘empa ka lebaka la nyefolo, hobane Uena, u leng motho, U ipolele hore u Molimo.’”

Libibele tse ngata li fetolela temana ea 33 ka tsela ena. “U…u ipoletse hore u Molimo.” Hlokomela hore “Uena,” “Uena,” le “Molimo” kaofela li ngotsoe ka litlhaku tse khōlō. Kaha Segerike sa khale se ne se se na litlhaku tse tlaase le tse kholo, litlhaku tse kholo ke selelekela sa mofetoleli. Mofetoleli o lumella leeme la hae la thuto hore le bonahale hobane o ne a tla ngola mantsoe ao a mararo feela ka litlhaku tse khōlō haeba a ne a lumela hore Bajuda ba ne ba bua ka Yahweh, Molimo ea Matla ’Ohle. Mofetoleli o etsa qeto e thehiloeng kutloisisong ea hae ea Mangolo, empa na hoo ho lokafatsoa ke sebōpeho-puo sa pele sa Segerike?

Hopola hore Bibele e 'ngoe le e 'ngoe eo u tsotellang ho e sebelisa mehleng ena ha se Bibele, empa ke phetolelo ea Bibele. Tse ngata li bitsoa liphetolelo. Re na le New International VERSION, English Standard VERSION, New King James VERSION, American Standard VERSION. Le tse bitsoang bible, joalo ka New American Standard BIBLE kapa Berean Study BIBLE, e ntse e le liphetolelo kapa liphetolelo. E tlameha ho ba liphetolelo hobane li tlameha ho fetola taba e ngotsoeng ho tsoa liphetolelong tse ling tsa Bibele ho seng joalo li tla be li tlōla melao ea litokelo tsa bangoli.

Kahoo ke ha tlhaho hore leeme le itseng la thuto le kenelle tabeng e ngotsoeng hobane phetolelo e ’ngoe le e ’ngoe ke pontšo ea thahasello e itseng nthong e itseng. Leha ho le joalo, ha re sheba liphetolelo tse ngata tsa Bibele tseo re nang le tsona ho biblehub.com, rea bona hore kaofela li fetoletse karolo ea ho qetela ea Johanne 10:33 ka tsela e lumellanang, joalokaha Berean Study Bible e e fetolela: “Uena u motho, u ipolele hore u Molimo.”

U ka ’na ua re hantle ha liphetolelo tse ngata tsa Bibele li lumellana, hoo e tlameha ebe ke phetolelo e nepahetseng. U ka nahana joalo, na ha ho joalo? Empa joale u tla be u hlokomoloha ntlha e le ’ngoe ea bohlokoa. Mo e ka nnang dingwaga di le 600 tse di fetileng, William Tyndale o ne a gatisa thanolo ya ntlha ya Seesemane ya Baebele e e dirilweng go tswa mo mekwalong ya ntlhantlha ya Segerika. Phetolelo ea King James e bile teng hoo e ka bang lilemo tse 500 tse fetileng, lilemo tse ka bang 80 ka mor’a phetolelo ea Tyndale. Ho tloha ka nako eo, ho ’nile ha hlahisoa liphetolelo tse ngata tsa Bibele, empa hoo e ka bang kaofela ha tsona, ’me ka sebele tse ratoang haholo kajeno, li ’nile tsa fetoleloa le ho hatisoa ke banna bao kaofela ba ileng ba tla mosebetsing oo ba seng ba ntse ba rutiloe ka thuto ea Boraro-bo-bong. Ka mantsoe a mang, ba ile ba tlisa litumelo tsa bona mosebetsing oa ho fetolela lentsoe la Molimo.

Joale bothata ke bona. Ka Segerike sa boholo-holo, ha ho na lebōpi-khetho. Haho “a” ka Segerike. Kahoo, ha bafetoleli ba Bibele ea Sesotho ba fetolela temana ea 33 , ba ile ba tlameha ho kenya lebōpi-khetho le sa lekanyetsoang:

Bajuda ba mo araba, ba re: “Ha se ya a mosebetsi o motle oo re tla o tlepetsa ka wona, haese ka baka la nyefolo, kahobane o le teng a motho, u iketse Molimo.” ( Johanne 10:33 )

Seo Bajuda ba hlileng ba se buileng ka Segerike e ne e tla ba “Hase ea mosebetsi o motle hore re tla o tlepetsa ka majwe, haese ka baka la nyefolo, kahobane o le teng monna, iketse Molimo. "

Baranodi ba ne ba tshwanela go tsenya lebopi-indefinite gore le dumalane le thutapuo ya Seesemane mme ka jalo “tiro e e molemo” ya nna “tiro e e molemo,” mme “go nna motho,” go ne ga nna “go nna motho.” Joale ke hobane’ng ha u sa ka ua “iketsetsa Molimo,” ua “iketsetsa Molimo”?

Nke ke ka u tena ka sebōpeho-puo sa Segerike hona joale, hobane ho na le tsela e ’ngoe ea ho paka hore bafetoleli ba ile ba fana ka leeme ha ba fetolela temana ena e le “iketsetse Molimo” ho e-na le “ho iketsa molimo.” Ha e le hantle, ho na le litsela tse peli tsa ho paka sena. Ea pele ke ho hlahloba liphuputso tsa litsebi tse hlomphuoang—liithuti tsa thuto ea boraro-bo-bong, nka eketsa.

Young's Concise Critical Bible Commentary, leq. 62, ea molumeli oa boraro-bo-bong ea hlomphuoang, Dr. Robert Young, e tiisa sena: “iketsetse molimo.”

Setsebi se seng sa thuto ea boraro-bo-bong, CH Dodd o fana ka, “ho iketsa molimo.” – The Interpretation of the Fourth Gospel Gospel, p. 205, Cambridge University Press, 1995 e hatisa hape.

Batho ba lumelang thuto ea Boraro-bo-bong Newman le Nida baa lumela hore “ho latela taba e ngotsoeng ka Segerike, hoa khoneha ho fetolela [Johanne 10:33 ] ‘molimo,’ joalokaha NEB e etsa, ho e-na le ho fetolela Molimo, joalokaha TEV le liphetolelo tse ling tse ’maloa. etsa. Motho a ka ’na a pheha khang motheong oa Segerike le moelelo oa taba, hore Bajode ba ne ba qosa Jesu ka ho ipolela hore ke ‘molimo’ ho e-na le ‘Molimo. “- leq. 344, United Bible Societies, 1980.

E hlomphuoang haholo (le ea boraro-bo-bong haholo) WE Vine e bontša phetolelo e nepahetseng mona:

“Lentsoe [theos] le sebelisoa ho baahloli ba khethiloeng ke Molimo Iseraeleng, e le ba emelang Molimo ka bolaoli ba Hae, Johanne 10:34″ – leq. 491, An Expository Dictionary of New Testament Words. Kahoo, ho NEB ho baleha tjena: “ ‘Re ke ke ra u tlepetsa ka lebaka la mosebetsi ofe kapa ofe o molemo, empa ka lebaka la nyefolo ea hao. Uena motho, u ipolela hore u molimo.’”

Kahoo esita le litsebi tse tummeng tsa thuto ea boraro-bo-bong lia lumela hore hoa khoneha tumellanong le sebōpeho-puo sa Segerike ho fetolela sena e le “molimo” ho e-na le “Molimo.” Ho feta moo, United Bible Societies e qotsa e itse, “Motho a ka ’na a pheha khang motheong oa bobeli ba Segerike. le moelelo oa taba, hore Bajuda ba ne ba qosa Jesu ka hore o ne a ipolela hore ke ‘molimo’ ho e-na le hore ke ‘Molimo.’”

Ee ho joalo. Taba e hlahang hona joale e hanyetsa taba ea Davida. Joang joale?

Hobane khang eo Jesu a e sebelisang ho hanyetsa qoso ea bohata ea ho nyefola e sebetsa feela ka phetolelo e reng, “Uena motho, u ipolela hore u molimo”? Ha re bale:

“Jesu a araba, a re: “Na ha hoa ngoloa Molaong oa lōna: ‘Ke itse le melimo’? Haeba a bitsitse melimo bao lentsoe la Molimo le tlileng ho bona—’me Lengolo le ke ke la robeha— joale ho thoe’ng ka Eo Ntate a mo halalelitseng le ho mo romela lefatšeng? Jwale le ka nqosa jwang ka hore ke nyefotse, ha ke itse ke Mora wa Modimo?” ( Johanne 10:34-36 )

Jesu ha a tiise hore ke Molimo ea Matla ’Ohle. Ka sebele e ne e tla be e le nyefolo hore motho leha e le ofe a ipitse hore ke Molimo ea Matla ’Ohle ntle leha ho ne ho e-na le ho hong ho bontšitsoeng ka ho hlaka ka Mangolong ho mo fa tokelo eo. Na Jesu o ipolela hore ke Molimo ea Matla ’Ohle? Che, o lumela feela hore ke Mora oa Molimo. Le boitšireletso ba hae? Mohlomong o qotsa ho Pesaleme ea 82 e balehang tjena:

1Modimo o okametse phutheho ya bomodimo;
O fana ka kahlolo hara medimo:

2“O tla ahlola ka ho hloka toka halelele hakae
le ho bontša leeme ho ba khopo?

3Lokisetsa ea fokolang le ea se nang ntate;
o boloke ditokelo tsa ba hlorileng le ba hateletsweng.

4Pholosa ba fokolang le ba hlokang;
o ba pholose matsohong a ba babe.

5Ha ba tsebe, ha ba utloisise;
ba lelera lefifing;
metheo eohle ea lefatše ea sisinyeha.

6Ke itse, 'Le medimo;
kaofela le bara ba Ea Phahameng ka ho Fetisisa
. '

7Empa u tla shoa joaloka batho,
mme le tla wa jwaloka babusi.

8Tsoha, Molimo, u ahlole lefatše;
hobane ditjhaba tsohle ke lefa la hao.
(Pesaleme ea 82: 1-8)

Ho bua ha Jesu ho Pesaleme ea 82 ha ho utloahale haeba a ikemela khahlanong le qoso ea ho iketsa Molimo o Matla ’Ohle, Yahweh. Banna ba mona ba bitsoa melimo ’me bara ba Ea Holimo-limo ha ba bitsoe Molimo o Matla ’Ohle, empa ke melimo e menyenyane feela.

Jehova a ka etsa mang kapa mang eo a mo batlang molimo. Ka mohlala, ho Exoda 7:1 , rea bala: “’Me Jehova a re ho Moshe: Bona, ke u entse molimo ho Faro, ’me Aarone, ngoan’eno, e tla ba moprofeta oa hao. (King James Version)

Motho ea ka fetolang Nōka ea Nile mali, ea ka theolang mollo le sefako leholimong, ea ka bitsang kotlo ea litsie le ea ka arolang Leoatle le Lefubelu ka sebele o bontša matla a molimo.

Melimo eo ho buuoang ka eona ho Pesaleme ea 82 e ne e le banna—babusi—ba neng ba ahlola ba bang Iseraeleng. Kahlolo ea bona e ne e se na toka. Ba ne ba bontša leeme ho ba khopo. Ha baa ka ba sireletsa ba fokolang, bana ba se nang bo-ntate, ba hlorileng le ba hateletsoeng. Leha ho le joalo, temaneng ea 6 Yahweh o re: “Le melimo; kaofela le bara ba Ea Phahameng ka ho Fetisisa.

Jwale hopola seo Bajuda ba kgopo ba neng ba qosa Jesu ka sona. Ho latela sengoli sa rōna sa thuto ea Boraro-bo-bong, David, ba qosa Jesu ka hore o nyefotse ka lebaka la ho ipitsa Molimo ea Matla ’Ohle.

Nahana ka seo ho se hokae. Haeba Jesu, ea ke keng a bua leshano le ea lekang ho hapa batho ka mabaka a utloahalang a Mangolo, e ne e hlile e le Molimo ea Matla ’Ohle, na ho buuoa hoo ho ne ho tla utloahala? Na e ne e tla ba e le pontšo e tšepahalang le e tobileng ea boemo ba hae ba ’nete, haeba ka sebele e ne e le Molimo ea Matla ’Ohle?

“Dumelang batho. Ka sebele, ke ’na Molimo ea Matla ’Ohle, ’me hoo ho lokile hobane Molimo o ile a bitsa batho e le melimo, na ha ho joalo? Molimo oa motho, Molimo ea Matla 'Ohle… Kaofela re molemo mona.”

Kahoo, ha e le hantle, polelo e le ’ngoe feela e sa hlakang eo Jesu a e buang ke ea hore ke mora oa Molimo, e leng se hlalosang hore na ke hobane’ng ha a sebelisa Pesaleme ea 82:6 ho itšireletsa, hobane haeba babusi ba khopo ba ne ba bitsoa melimo le bara ba Ea holimo-limo, ho ne ho ka ba joalo hakaakang! Ka nepo Jesu o ile a bolela lebitso leo Mora oa Molimo? Etsoe banna bao ha baa ka ba etsa mesebetsi e matla, na ha ho joalo? A ba ne ba fodisa balwetse, ba dira gore difofu di bone, disusu di utlwe? Na ba ile ba tsosa bafu? Jesu, le hoja e ne e le motho, o ile a etsa tsena tsohle le tse ling tse ngata. Kahoo haeba Molimo ea Matla ’Ohle a ne a ka bitsa babusi bao ba Iseraele e le melimo le bara ba Ea Holimo-limo, le hoja ba sa ka ba etsa mesebetsi e matla, ke ka tokelo efe eo Bajode ba neng ba ka qosa Jesu ka eona ka ho nyefola ha a ipolela hore ke Mora oa Molimo?

U bona kamoo ho leng bonolo kateng ho utloisisa Mangolo haeba u sa kene moqoqong ka morero oa thuto o kang oa ho tšehetsa thuto ea bohata ea Kereke e K’hatholike ea hore Molimo ke Boraro-bo-bong?

Mme sena se re khutlisetsa ntlheng eo ke neng ke leka ho e etsa qalong ea video ena. Na puisano ee eohle ea Boraro-bo-bong / e seng Boraro-bo-bong ke phehisano e 'ngoe feela ea thuto e se nang bohlokoa ba sebele? Na re ke ke ra lumela feela ho se lumellane 'me bohle re utloane? Che, re ke ke ra khona.

Tumellano har'a ba lumelang Boraro-bo-bong ke hore thuto e bohareng ba Bokreste. Ha e le hantle, haeba u sa amohele Boraro-bo-bong, u ke ke ua ipitsa Mokreste. Joale ho thoe'ng? Na u mohanyetsi oa Kreste ka lebaka la ho hana ho amohela thuto ea Boraro-bo-bong?

Hase bohle ba ka lumellanang le seo. Ho na le Bakreste ba bangata ba nang le maikutlo a Mehla e Mecha ba lumelang hore ha feela re ratana, ha ho na taba hore na re lumela eng. Empa see se lumellana joang le mantsoe a Jesu a hore haeba u se na eena u khahlanong le eena? O ne a tiile a re ho ba le eena ho bolela hore u rapela ka moea le ka ’nete. ’Me joale, u na le tšoaro e sehlōhō ea Johanne ho mang kapa mang ea sa luleng thutong ea Kreste joalokaha re bone ho 2 Johanne 7-11 .

Senotlelo sa ho utloisisa hore na ke hobane’ng ha thuto ea Boraro-bo-bong e le kotsi hakaale polokong ea hao se qala ka mantsoe a Jesu a ho Johanne 10:30 , “’Na le Ntate re bang.”

Joale nahana kamoo khopolo eo e leng ea bohlokoa kateng polokong ea Mokreste le kamoo ho lumela Boraro-bo-bong ho senyang molaetsa oa mantsoe ana a bonolo: “’Na le Ntate re bang.”

A re qaleng ka sena: pholoho ea hau e itšetlehile ka ho nkoa u le ngoana oa Molimo.

Ha Johanne a bua ka Jesu oa ngola: “Empa bohle ba mo amohetseng, a ba nea tokelo ea ho ba bana ba Molimo, e leng ba lumetseng lebitsong la hae, e seng ka mali, leha e le ka takatso, leha e le ka thato ea motho; ba tsoetsoeng ke Molimo.” ( Johanne 1:12, 13 )

Hlokomela hore tumelo lebitsong la Jesu ha e re fe tokelo ea ho ba Bana ba Jesu, empa ho e-na le hoo, re le Bana ba Molimo. Jwale ha Jesu e le Modimo o Matla ohle jwalo ka ha botrintase ba bolela, jwale re bana ba Jesu. Jesu e ba ntata rona. Hoo ho ne ho tla etsa hore e se ke ea e-ba Molimo Mora feela, empa Molimo Ntate, ho sebelisa mantsoe a thuto ea boraro-bo-bong. Haeba pholoho ea rona e ipapisitse le ho ba bana ba Molimo joalo ka ha temana ena e bolela, 'me Jesu ke Molimo, joale re ba bana ba Jesu. Hape re tlameha ho ba bana ba Moea o Halalelang kaha Moea o Halalelang le oona ke Molimo. Re qala ho bona kamoo tumelo ea Boraro-bo-bong e senyang karolo ena ea bohlokoa ea pholoho ea rōna.

Ka Bibeleng Ntate le Molimo ke mantsoe a fapanyetsanoang. Ha e le hantle, lentsoe “Molimo Ntate” le hlaha khafetsa ka Mangolong a Bokreste. Ke balile makhetlo a 27 patlisisong eo ke e entseng ho Biblehub.com. Na ua tseba hore na “Molimo Mora” o hlaha ka makhetlo a makae? Eseng hang. Ha ho ketsahalo e le 'ngoe. Ha e le ka makhetlo a mangata “Molimo Moea o Halalelang” o hlahang, tla…o soasoa hantle?

Ho hotle ebile ho hlakile hore Molimo ke Ntate. Mme e le hore re bolokehe, re lokela ho ba bana ba Modimo. Joale haeba Molimo ke Ntate, joale Jesu ke Mora oa Molimo, e leng ntho eo eena ka boeena a e lumelang habonolo joalokaha re bone tlhahlobisong ea rōna ea Johanne khaolo ea 10. Haeba ’na le uena re bana ba nketsoeng ka lapeng ba Molimo, ’me Jesu ke Mora oa Molimo, hoo e ka mo etsa, eng? Moena oa rona, ho joalo?

Mme ho jwalo. Baheberu ba re:

Empa re bona Jesu, ya ileng a bewa katlase ho mangeloi hanyenyane, jwale a roesitswe moqhaka wa kganya le hlompho, kahobane a ile a bolawa ke lefu, e le hore ka mohau wa Modimo a ka latswa lefu bakeng sa bohle. Ka ho tlisa bara ba bangata khanyeng, ho ne ho loketse hore Molimo, eo lintho tsohle li leng teng bakeng sa hae le eo lintho tsohle li leng teng ka lebaka la hae, hore a phethahatse moqapi oa poloko ea bona ka mahlomola. Hobane Ea halaletsang le ba halaletsoang ke ba lelapa le le leng. Kahoo Jesu ha a lihlong ho ba bitsa barab’abo rōna. ( Baheberu 2:9-11 )

Ke bosoasoi le boikakaso bo ke keng ba kholoa ho pheha khang ea hore nka ipitsa moena oa Molimo, kapa uena ka taba eo. Hape ke ntho e makatsang ho pheha khang ea hore Jesu e ka ba Molimo ea Matla 'Ohle ha ka nako e ts'oanang a le tlase ho mangeloi. Batho ba lumelang thuto ea boraro-bo-bong ba leka joang ho rarolla mathata aa a bonahalang a ke ke a rarolloa? Ke ’nile ka etsa hore ba phehe khang ea hore kaha ke Molimo a ka etsa ntho leha e le efe eo a e batlang. Ka mantsoe a mang, Boraro-bo-bong ke ’nete, kahoo Molimo o tla etsa ntho leha e le efe eo ke hlokang hore a e etse, leha e ka hanana le mabaka a fanoeng ke Molimo, e le hore feela khopolo ena ea cockamamy e sebetse.

Na u qala ho bona kamoo Boraro-bo-bong bo nyenyefatsang poloko ea hao? Poloko ea hao e itšetlehile ka ho ba e mong oa bana ba Molimo, le ho ba le Jesu e le ngoan’eno. E itšetlehile ka kamano ea lelapa. Ha re khutlela ho Johanne 10:30, Jesu, Mora oa Molimo o mong le Molimo Ntate. Kahoo haeba re boetse re le bara le barali ba Molimo, ho bolela hore re lokela ho ba bang le Ntate. Seo le sona ke karolo ea poloko ea rōna. Sena ke sona hantle seo Jesu a re rutang sona ho 17th khaolo ea Johanne.

Ha ke sa le lefatsheng, empa bona ba lefatsheng, mme nna ke tla ho wena. Ntate ea halalelang, ba sireletse ka lebitso la hao leo u mphileng lona, ​​e le hore ba ka ba bang feela joalokaha re le bang… ha ke rapelle bana feela, empa le ba lumelang ho ’na ka lentsoe la bona. A bohle ba be bang, jwalokaha wena, Ntate, o le ka ho nna, le nna ke le ka ho wena. Le bona ba be ho rona, hore lefatshe le tle le dumele hore o nthomile. Ke ba file khanya eo u mphileng eona, e le hore ba ka ba bang feela joalokaha re le bang. ke ho bona, mme wena o ka ho nna, hore ba tle e be ntho e le nngwe ka ho felletseng, hore lefatshe le tle le tsebe hore o nthomile, mme o ba ratile jwalokaha o nthatile. Ntate, ke rata hore bao o nneileng bona ba be le nna moo ke leng teng, hore ba tle ba bone kganya ya ka, eo o nneileng yona, hobane o nthatile pele lefatshe le thewa. Ntate ya lokileng, lefatshe ha le a o tseba. Leha ho le joalo, ke u tsebile, ’me ba tsebile hore u nthomile. Ke ba tsebisitse lebitso la hao, mme ke tla nne ke ba tsebise lona, ​​hore lerato leo o nthatileng ka lona le be ho bona, le nna ke be ho bona. ( Johanne 17:11, 20-26 )

O ya bona hore na sena se bonolo hakae? Ha ho letho le hlalositsoeng mona ke Morena oa rona leo re ke keng ra le utloisisa habonolo. Kaofela re fumana mohopolo oa kamano ea ntate / ngoana. Jesu o sebelisa mantsoe le maemo ao motho leha e le ofe a ka a utloisisang. Molimo Ntate o rata Mora oa hae, Jesu. Jesu o boetse o rata Ntate oa hae. Jesu o rata barab’abo ’me le rōna re rata Jesu. Rea ratana. Re rata Ntate le Ntate oa re rata. Re fetoha motho e mong le e mong, le Jesu, le Ntata rona. Lelapa le le leng le kopaneng. Motho e mong le e mong ka lapeng o ikhethile ebile oa hlokomeleha ’me kamano eo re nang le eona le e mong le e mong ke ntho eo re ka e utloisisang.

Diabolosi o hloile kamano ena ya lelapa. O ile a lelekoa lelapeng la Molimo. Edene, Jehova o ile a bua ka lelapa le leng, lelapa la batho le neng le tla tloha ho mosali oa pele ’me le qetelle le timelitse Satane Diabolose.

“Ke tla bea hloyano mahareng a hao le mosadi, le mahareng a peo ya hao le peo ya hae; e tla u roba hlooho…” (Genese 3:15).

Bana ba Modimo ke peo ya mosadi eo. Satane haesale a leka ho felisa peō eo, peō eo ea mosali, ho tloha tšimolohong. Ntho e ’ngoe le e ’ngoe eo a ka e etsang ho re thibela ho theha tlamo e loketseng ea ntate/ngoana le Molimo, ho fetoha bana ba nketsoeng ka lapeng ba Molimo, o tla e etsa hobane hang ha ho bokelloa ha bana ba Molimo ho felile, matsatsi a Satane a baloa. Ho etsa hore bana ba Molimo ba lumele thuto ea bohata e mabapi le sebōpeho sa Molimo, e ferekanyang kamano ea ntate le ngoana ka ho feletseng ke e 'ngoe ea litsela tse atlehileng haholo tseo Satane a li entseng.

Batho ba bōpiloe ka setšoantšo sa Molimo. Nna le wena re ka utlwisisa hantle hore Modimo ke motho a le mong. Re ka lumellana le khopolo ea Ntate oa leholimo. Empa Molimo o nang le limelo tse tharo tse sa tšoaneng, tseo ho tsona a le mong feela e leng oa ntate? U koala kelello ea hau joang moo? O amana jwang le seo?

E ka 'na eaba u utloile ka schizophrenia le multiple personality disorder. Re nka seo e le mofuta oa lefu la kelello. Motho ea lumelang Boraro-bo-bong o batla hore re talime Molimo ka tsela eo, botho bo bongata. E mong le e mong o ikgethile, mme o arohile ho ba bang ba babedi, empa e mong le e mong ke motho a le mong—e mong le e mong ke Modimo o le mong. Ha o re ho modumedi wa boraro, “Empa hoo ha ho na kelello. Ho hang ha ho utloahale.” Ba araba, “Re tlameha ho tsamaea le seo Molimo a re bolellang sona ka sebōpeho sa hae. Re ke ke ra utloisisa sebōpeho sa Molimo, kahoo re tlameha feela ho se amohela.”

Lumela. Re lokela ho amohela seo Molimo a re bolellang sona ka sebōpeho sa hae. Empa seo a re bolellang sona hase hore ke Molimo oa boraro-bo-bong, empa ke hore ke Ntate ea Matla ’Ohle, ea tsoetseng Mora eo e seng Molimo o Matla ’Ohle. O re bolella hore re mamele Mora oa hae le hore ka Mora re ka atamela Molimo joaloka Ntate oa rōna oa botho. Ke seo A re bolellang sona ka ho hlaka le khafetsa ka Mangolong. Bongata boo ba sebōpeho sa Molimo bo ka hare ho matla a rōna a ho bo utloisisa. Re ka utloisisa lerato leo ntate a ratang bana ba hae ka lona. Mme hang ha re utloisisa seo, re ka utloisisa moelelo oa thapelo ea Jesu joalo ka ha e sebetsa ho e mong le e mong oa rona:

A bohle ba be bang, jwalokaha wena, Ntate, o le ka ho nna, le nna ke le ka ho wena. Le bona ba be ho rona, hore lefatshe le tle le dumele hore o nthomile. Ke ba file khanya eo u mphileng eona, e le hore ba ka ba bang feela joalokaha re le bang. ke ho bona, mme wena o ka ho nna, hore ba tle e be ntho e le nngwe ka ho felletseng, hore lefatshe le tle le tsebe hore o nthomile, mme o ba ratile jwalokaha o nthatile. (Bala Johanne 17:21-23.)

Mohopolo oa Boraro-bo-bong o reretsoe ho pata kamano le ho penta Molimo e le sephiri se seholo seo re ke keng ra se utloisisa. E khutsufatsa letsoho la Molimo ka ho fana ka maikutlo a hore ha e le hantle ha a khone ho itsebahatsa ho rōna. Ka sebele, 'Mōpi ea Matla 'Ohle oa lintho tsohle a ke ke a fumana tsela ea ho itlhalosa ho 'na e monyenyane le uena ea tsofetseng?

ha ke nahane!

Kea u botsa: Ke mang ea qetellang a rua molemo ka ho senya kamano le Molimo Ntate e leng moputso o fuoang Bana ba Molimo? Ke mang ea ruang molemo ka ho thibela ho hōla ha peō ea mosali eo ho buuoang ka eona ho Genese 3:15 e qetellang e pshatla hlooho ea noha? Lengeloi la leseli ke mang ea sebelisang basebeletsi ba hae ba ho loka ho phatlalatsa mashano a hae?

Ka sebele ha Jesu a ne a leboha Ntat’ae ka ho patela litsebi le bo-rafilosofi ba bohlale le ba masene ’nete, o ne a sa nyatse bohlale kapa bohlale, empa ke barutehi ba bohata ba ipolelang hore ba ile ba noha liphiri tsa botho ba Molimo ’me joale ba lakatsa ho li arolelana. seo ho thoeng ke linnete tse senotsoeng ho rōna. Ba batla hore re se ke ra itšetleha ka seo Bibele e se buang, empa ka tlhaloso ea bona.

Ba re: “Re tšepe. "Re senotse tsebo ea esoteric e patiloeng ka Mangolong."

E mpa e le mofuta oa sejoale-joale oa Gnoticism.

Kaha ke ne ke tsoa Mokhatlong oo ho oona sehlopha sa banna se ipolelang hore se na le tsebo e senotsoeng ea Molimo ’me se lebeletse hore ke lumele litlhaloso tsa sona, nka re feela, “Tšoarelo. Ke bile teng. E entse seo. Ke rekile T-shirt."

Haeba u tlameha ho itšetleha ka tlhaloso ea botho ea motho ea itseng ho utloisisa Lengolo, joale ha u na boitšireletso khahlanong le basebeletsi ba ho loka bao Satane a ba behileng litumelong tsohle. 'Na le uena, re na le Bibele le lisebelisoa tse ngata tsa ho etsa lipatlisiso tsa Bibele. Ha ho na lebaka la hore re khelosoe hape. Ho feta moo, re na le moea o halalelang o tla re tataisetsa ’neteng eohle.

'Nete e hloekile. 'Nete e bonolo. Motsoako oa pherekano oo e leng thuto ea boraro-bo-bong le moholi oa menahano oa litlhaloso tseo ba lumelang ho boraro-bo-bong ba o sebelisang ho leka ho hlalosa “sephiri sa bona sa bomolimo” li ke ke tsa ipiletsa pelong e tataisoang ke moea le e lakatsang ’nete.

Jehova ke mohloli oa ’nete eohle. Mora oa hae a re ho Pilato:

“Ke tsoaletsoe sena, ’me ke tletse sena lefatšeng, hore ke pakele ’nete. E mong le e mong wa nnete o utlwa lentswe la Ka.” ( Johanne 18:37 ) Berean Literal Bible

Haeba u batla ho ba bang le Molimo, joale u lokela ho ba “oa ’nete.” 'Nete e tlameha ho ba ka ho rona.

Video ea ka e latelang e buang ka Boraro-bo-bong e tla bua ka phetolelo e tsosang khang ea Johanne 1:1 . Hajoale, ke leboha bohle ka tšehetso ea hau. Ha le nthuse feela, empa le banna le basali ba bangata ba sebetsang ka thata ba sa bonahale ho bolela litaba tse molemo ka lipuo tse ngata.

 

Meleti Vivlon

Lingoloa tsa Meleti Vivlon.
    18
    0
    Ke rata maikutlo a hau, ka kopo fana ka maikutlo.x
    ()
    x