Vedno smo molče odobravali idejo o dogovorjenih porokah, kjer so to danes kulturno sprejemljive. Nismo toliko govorili, da so dobra ali slaba stvar. Šlo je bolj za neposreden pristop. Navsezadnje so bili v Bibliji urejeni zakoni med Jehovovimi zvestimi služabniki.
Je današnji Stolpnica podpis odstopanja s tega položaja?
V tretjem odstavku študije se sklicujemo na dogovorjeni Izakov zakon. (w3 12. 5. str. 15) Vendar temu takoj sledimo pod pogojem:

"Iz tega ne bi smeli sklepati, da bi moral človek, pa naj bo še tako dobronameren, postati nezaželena svatba."

Nato se v petem odstavku sklicujemo na Salomonovo pesem, ki govori o ljubezni med moškim in žensko, ki je tako močna, da je niti reke ne morejo sprati. Ta odlomek iz svetega pisma primerja ljubezen z »plamenom ognja, Jahovim plamenom«. Odstavek nato zaključimo z besedami: "Zakaj naj se Jehovov služabnik ob tehtanju zakonske zveze strinja s čim manj?"
Ali se ne bi dogovorjeni zakon zadovoljil s čim manj?
Res je, da je Jehova dovolil dogovorjene poroke v izraelskih in predizraelskih časih. Dovolil je tudi suženjstvo in poligamijo, zanje je to celo določil zakon. Kristjani slednjih dveh ne vadita. Pravzaprav bi bili izključeni, če bi. Kaj pa dogovorjene poroke?
Ne da bi prišel takoj in ne izgovoril, se zdi, da se organ upravljanja oddaljuje od našega tihega sprejemanja te prakse.
Seveda je bil dogovorjen že prvi zakon. Vendar je bil to Bog in če želi Jehova urediti zakon, kdo naj se prepira.

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.
    2
    0
    Prosim, prosim, komentirajte.x