Kdo so Božji otroci?

O tem ne bom pisal, včasih pa je težko preteči kaj. Velja za ta stavek iz včerajšnjega dne Stolpnica študij:

(w12 7 / 15 str. 28 par. 7)
Čeprav je Jehova svoje maziljence razglasil za pravične kot sinove, druge ovce pa pravične kot prijatelje na podlagi Kristusove žrtve odkupnine, se bodo osebne razlike pojavile, dokler bo kdo od nas v tem sistemu stvari živ.

To je nenavaden stavek. Bistvo je, da to, da je razglašen za pravičnega, še ne pomeni, da osebne razlike ne bodo več obstajale. Ne glede na to, ali smo nekateri Božji sinovi ali smo nekateri Božji prijatelji v resnici nima nobene zveze s tem, kako se postavljamo. Nekdo se sprašuje, kako je dvig tega razlikovanja razreda sploh pomemben za to temo Stolpnica študij. Kljub temu je bila točka postavljena in me spodbudila k razmišljanju o osnovah za to posebno razumevanje. Zdelo se mi je, da gre za novo idejo, čeprav sem po malo raziskave ugotovil, da ni. Ste ga že poskusili raziskati? Mislim, ali ste že kdaj skušali najti svetopisemsko podporo za idejo dvotirne strukture v krščanski občini; torej za idejo, da obstajajo kristjani, ki so Božji sinovi, razen kristjanov, ki niso sinovi, ampak prijatelji?
Zdi se, da to utemeljujemo z dejstvom, da je Abrahama zaradi njegove vere Bog razglasil za pravičnega in je bil posledično imenovan Božji prijatelj. Seveda je Abraham živel v predkrščanskih časih že dolgo pred odkupno žrtev, ki jo je dal Jezus, ljudem omogočil, da so obnovili pravi odnos očeta in sina z Bogom. Vendar se zdi, da v Svetem pismu ni nobene podpore za povezovanje Abrahamovega statusa s statusom določenega razreda kristjanov. Zdi se, da je razmerje predpostavljeno, ker ni nobenega svetopisemskega dokaza, ki bi ga podpiral, kadar koli je tema v obravnavi.
Pravijo, da je razlika med družino in prijatelji v tem, da lahko izbereš svoje prijatelje. Demoni, ki so v Noetovih časih živeli kot ljudje, se imenujejo Božji sinovi. Prav tako se hudobni sodniki, omenjeni v enem od psalmov, imenujejo tudi sinovi Najvišjega. Toda samo pravičnega človeka lahko imenujemo božji prijatelj. (Ge 6: 2; Ps 82: 6) Dejstvo je, da si lahko Božji sin, ne da bi mu bil prijatelj, ampak ali si lahko Jehovov prijatelj, ne da bi bil njegov sin? Ali lahko obstaja vesolje, v katerem obstajajo bitja, ki veljajo za božje prijatelje, vendar jih ni ustvaril Bog in zato niso Božji sinovi?
Kljub temu pa je vprašanje: Na podlagi česa določimo, da lahko samo kristjane, ki gredo v nebesa, imenujemo Božji sinovi, medtem ko tisti z zemeljskim upanjem niso sinovi, ampak prijatelji? Nisem našel nobene svetopisemske podpore za to pomembno razlikovanje. Nebeška nagrada v nasprotju z zemeljsko ni razlog za razlikovanje med sinom in prijateljstvom. Tako angeli kot ljudje so v Bibliji omenjeni kot Božji sinovi.
Podano je, da je Biblija navdihnjena božja beseda in zato ne vsebuje ničesar drugega kot resnico. Čeprav to ni nič drugega kot resnica, ni celotna resnica. To je tisti del resnice, ki se ga Jehova odloči razkriti svojim služabnikom. Za ponazoritev je bil pomen svete skrivnosti, ki je bila razkrita kristjanom v prvem stoletju, skrit piscem Hebrejskih spisov. Hebrejska Biblija ni vsebovala celotne resnice, ker še ni bil čas, da jo razodene Jehova. Podobno je iz krščanskih spisov razvidno, da se je ta postopek postopnega razkrivanja resnice nadaljeval v prvem stoletju. Iz branja Pavlovih spisov je povsem razvidno, da je bilo sprejeto prepričanje, da bodo vsi kristjani šli v nebesa. Tega seveda izrecno ne trdi, saj v Bibliji ni laži. Zgolj to, da njegovi zapisi ne odsevajo nobene druge možnosti. Dejansko so resni preučevalci Biblije šele pred osemdesetimi leti celo razmišljali o drugi možnosti. Toda v eni zadnjih biblijskih knjig je nekaj namigovanja.

(1. Janezovo 3: 1, 2). . .Poglejte, kakšno ljubezen nam je dal Oče, da bi nas lahko imenovali Božji otroci; in takšni smo. Zato svet nima znanja o nas, ker ga ni spoznal. ² Ljubljeni, zdaj smo Božji otroci, vendar še ni bilo razvidno, kakšni bomo. Vemo, da bomo vsakič, ko se razodene, podobni njemu, saj ga bomo videli takšnega, kot je.

Seveda, to je nejasna izjava. Glede na to, da je Pavel samo Korinčanom razjasnil o vstajenju neraspadljivega duhovnega telesa, se ne moremo vprašati, kaj je tisto, ki ga je navdihnilo Janezovo pisanje.
Janez tu priznava, da kristjane - vse kristjane - imenujemo Božji otroci. Pravzaprav jih imenujejo Božji otroci, ko so še vedno v svojem nepopolnem stanju. Kako drugače lahko razumemo besedno zvezo, kot je »zdaj smo Božji otroci«? Zanimivo pri celotnem tem stavku je, da čeprav kristjane imenuje božji otroci, priznava tudi, da še ni znano, kakšni bodo. Ali tukaj aludira na to, da čeprav so vsi kristjani Božji otroci, njihova individualna nagrada še ni bila znana? Bi se nekateri otroci »manifestirali« kot duhovni Božji sinovi, drugi pa bi postali popolni mesni Božji sinovi?
Ali je to Sveto pismo, ki nam daje podlago za razmišljanje, da so vsi kristjani, ne glede na to, ali so nagrajeni z nebeškim ali zemeljskim življenjem, še vedno imenovani Božji otroci? Ali oznaka »božji sin« visi na nagradi in na končnem cilju? Zdi se, da to prepričanje v Sveto pismo ni podprto; prav tako ne podpira ideje, da bi nekatere kristjane morali imenovati Božji prijatelji in ne njegove sinove. Tega sicer učimo, vendar tega po Bibliji še nikoli nismo dokazali.
Nekateri bodo trdili, da je dokaz v tem, da sta dve čredi: mala čreda in druge ovce. Mala čreda gre v nebesa, druge ovce pa živijo na zemlji. Ah, ampak tam je drgnjenje. Tega ne moremo kar reči, moramo to dokazati; in nikoli nismo. V Svetem pismu je le en sklic na besedno zvezo »druge ovce« in ničesar, kar bi jo povezalo s skupino ljudi, ki postanejo Božji prijatelji in živijo na zemlji.

(Janez 10:16). . . "In imam druge ovce, ki niso iz te krde; tiste tudi moram prinesti in bodo poslušali moj glas in postali bodo ena čreda, en pastir.

Ali kaj v Krščanskih grških spisih kaže na to, da je kateri od njenih piscev razumel druge ovce, da se nanašajo na razred kristjanov, ki ne bi bili Božji sinovi, temveč le njegovi prijatelji, in ki bi živeli na zemlji, namesto da bi šli v nebesa? Če bi bilo tako, bi to zagotovo omenili.
Seveda bi nekateri trdili, da se nam je to sodobno razumevanje razkrilo le po svetem duhu. Zato verjamemo, ker je vir tega razodetja zaupanja vreden in ne zato, ker bi lahko našli pravi dokaz v Svetem pismu. Vrnitev starodavnih vrednikov je bilo podobno moderno razodetje. Če bi že leta 1925 opazili Mojzesa ali Abrahama, ki hodita med nami, bi to »razodetje« lahko sprejeli kot od Boga, saj bi imeli pred seboj vidni dokaz. Kako pa se izogniti, da nas človeška ugibanja ne bi zavedla brez svetopisemskih dokazov in opaznih pojavov?
Če nekaj v Svetem pismu ni jasno in natančno zapisano, se lahko v najboljšem primeru nagnemo k določeni razlagi, če ostane skladna s preostankom svetopisemskega zapisa. Še vedno moramo biti previdni in se izogibati dogmatizmu, vendar nam bo ta tehnika pomagala odpraviti špekulacije, ki so preveč oddaljene.
Poglejmo torej kontekst Jezusovih besed v zvezi z »drugimi ovcami«.
Jezus nagovarja svoje judovske učence. Takrat med njegovimi učenci ni bil noben ne-Žid. Najprej so ga poslali v Izrael. Izrael je bil božja čreda. (Ps 23: 1-6; 80: 1; Jer 31:10; Eze 34: 11-16) Iz Izraela je prišlo malo črede, ki se bo imenovalo kristjani. Njegovi judovski privrženci takrat še niso bili pripravljeni izvedeti, da bodo pogani vključeni v njihovo število. To je bila preprosto resnica, na katero niso bili pripravljeni. (Janez 16) Zato je mogoče trditi, da je Jezus govoril o pogancih ("drugih ovacah"), ki niso iz tega rodu (Izrael), ampak bi se mu pridružili, tako da bi obe čredi postali eno samo stado. Kako lahko obe jati postaneta enotna jata, če nekateri veljajo za božje otroke, ostali pa niso sinovi, ampak prijatelji?
Seveda zgoraj navedeno ni dokaz, da so druge ovce, na katere se Jezus sklicuje, pogani kristjani, ki bi začeli biti združeni v krščanski občini od 36. leta dalje. Zdi se, da ne bi mogli nedvomno dokazati, kdo so druge ovce. Vse, kar lahko naredimo, je, da se odločimo za najverjetnejši scenarij, ki se ujema s preostalim delom Svetega pisma. Ali obstaja kakšna biblijska podlaga, ki bi nam omogočila, da sklepamo, da bi se druge ovce, na katere se nanaša Jezus, izkazale za skupino kristjanov, ki so Božji prijatelji, ne pa sinovi?
To ne pomeni, da je biti božji prijatelj vse, za kar bi se morali posmehovati. Pravzaprav vse kristjane spodbujamo, da so Božji prijatelji. (Lu 16: 9) Ne, pravimo, rečeno je, da za to kvalitativno razredno razlikovanje ni videti svetopisemske osnove. Zdi se, da Biblija jasno kaže, da so vsi kristjani Božji otroci in da so vsi Božji prijatelji in da so vsi razglašeni za pravične na podlagi vere. Kako se Jehova odloči, da jih bo nagradil, nima nič skupnega z njihovim stanjem pred njim.
To je zgolj prvi osnutek te ideje. Pozdravljamo kakršne koli pripombe, ki bi lahko razjasnile to razumevanje ali nas celo vodile v novo smer. Če je mogoče uradni položaj organizacije zares podkrepiti z biblijskimi temelji, potem bi to tudi veseli učenja.

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.