Posnemajte Jehovove tesne prijatelje

[Iz ws2 / 16 str. 13 za april 11-17]

"Tesno prijateljstvo z Jehovom pripada tistim, ki se ga bojijo." -Ps. 25: 14

Ste lahko očetov sin, ne da bi bil očetov prijatelj?

V bistvu je odnos oče-otrok biološki. Čustva in občutki nimajo nobene vloge pri vzpostavljanju in vzdrževanju tega odnosa. Na primer, otrok se lahko sovraži svojega očeta - mnogi otroci to počnejo -, vendar je še vedno njegov oče. Tudi prijateljstvo s staršem ni potrebno. Zaželeno je biti prepričan, vendar njegova odsotnost ne prekine družinskega odnosa. Tudi če so družinski odnosi idealni, posamezniki pogosto ugotovijo, da so veliko bolj blizu svojim prijateljem kot kateri koli družinski družini. (Pr 17: 17; 18:24) Vsi smo slišali pregovor, ki ga pogosto z žalostjo izjavljamo, da "lahko izberete svoje prijatelje, ne pa družine."

Kljub vsemu Biblija uporablja tipe človeških odnosov kot metafore, ki nam pomagajo razumeti vidike vrste odnosa, ki bi ga morali in bi lahko imeli z Bogom. Kljub temu moramo biti previdni, da takšnih metafor ne spremenimo v več, kot so predvidene. Širine, širine in višine Božjega otroka ne moremo razumeti zgolj s pogledom na odnos očeta in otroka pri ljudeh. Na primer, čeprav lahko nadaljujem kot sin svojega zemeljskega očeta, četudi se sovražimo, lahko pričakujem, da me bo Jehova posvojil, če ga sovražim? In če moje vedenje Boga odbija, ali lahko še vedno postanem Njegov sin? (Pr 15: 29)

Adam je bil Božji sin, toda ko je grešil, je to zvezo izgubil. Lahko bi namignili, da je zaradi Božje stvaritve ostal božji sin, toda na stvari vsiljujemo človeški pogled. Če bi bilo tako, potem smo vsi zaradi svoje biološke dediščine Božji otroci. Glede na to bi morali vsi pričakovati, da bomo Božji dediči in si pridobimo večno življenje. Navsezadnje na biološko starševstvo v številnih državah gledajo kot na zahtevek za premoženje staršev. Vendar v našem odnosu z Jehovom ni tako. Da bi postali njegovi dediči, moramo biti posvojeni. (Ro 8: 15) Moškemu ni treba posvojiti lastnih otrok. Posvoji otroke drugega ali pa posvoji otroke, ki nimajo očeta. Dejstvo, da nam Bog ponuja čast, da postanemo njegovi posvojeni otroci, kaže, da smo vsi začeli kot sirote.[I]

Koga Jehova posvoji kot otroke?

V zameno posvoji tiste, ki jih ima rad, in tiste, ki ga imajo radi. Zato bi lahko trdili, da je prijateljstvo (odnos, ki temelji na medsebojni ljubezni) bistven za celoten proces postajanja božjega otroka. Toda prijateljstvo ni skupna vsota postopka, kot navaja ta članek o WT. Naš odnos z Bogom se ne ustavi pri prijateljstvu. Zakaj ne? Ker smo začeli kot Božji otroci in to je stanje, v katerega se seveda želimo vrniti. Želimo pripadati družini - Božji družini. Ali pa naj verjamemo, da kdor koli hrepeni po siroti, četudi je ljubljen?

Po pravici povedano, nauk Vodstvenega organa Jehovovih prič nam v resnici ne odreka prostora v Božji družini kot otrokom. Pravijo, da moramo biti potrpežljivi, da pridemo tja; počakati moramo tisoč let. Medtem smo lahko še vedno prijatelji z Bogom.

Je to tisto, kar v resnici uči Sveto pismo?

Kaj je prijateljstvo z Bogom?

Preden gremo naprej, preučimo celotno zamisel, da bi bili Božji prijatelji. Čeprav je na videz videti dobro, moramo imeti v mislih, da prijateljstvo opisuje človeški odnos. Če ga uporabimo za opis našega odnosa z Bogom, bi lahko prišli do zaključkov, ki niso povsem točni. Na primer, upoštevajte tiste, ki jih imenujete prijatelj. Ali koga od njih častiš? Ali komu izmed njih podredite svojo voljo in mu zagotovite popolno pokorščino? Imate prijatelja, ki ga nagovarjate kot Lord in Master?

Organizacija Jehovovih prič skuša "prijatelja" spremeniti v vseobsegajoč izraz, ki ne bi samo nadomestil "posvojenega otroka", temveč bi opisal celoten odnos z Bogom. Ali za to obstaja svetopisemska podlaga? Ali beseda "prijatelj" ustreza nalogi?

Preučeno obrazložitev članka

Odstavek 1 se odpre s to izjavo:

»TRI krat je Biblija Abrahama označila za božjega prijatelja. (2. krn. 20: 7; Je. 41: 8; Jas. 2: 23) "

Beseda v 2 Chronicles 20: 7 is aheb kar pomeni "ljubiti" in ki ga lahko prevedemo kot prijatelja, pa tudi kot "ljubljeno osebo" ali "ljubljeno". (Mimogrede, angleška beseda za prijatelja izhaja iz nizozemščine prijatelj in nemško prijatelj, oba izhajata iz indoevropskega korena, kar pomeni "ljubiti")

Kaj pa o Izaija 41: 8? Prejšnji teden je pquin7 delil zanimivo Opazovanje.

Hebrejska beseda v tem verzu, ki jo mnogi prevodi Biblije razumejo kot "prijatelja", je O'hav'i.  Izhaja iz korenske besede aw-hav kar pomeni "imeti naklonjenost."

James 2: 23 je citat iz hebrejskih spisov, če pa pogledamo grško, je beseda, ki je prevedena kot "prijatelj" filos kar je povezano s phileó, ena od štirih grških besed za ljubezen.

Za zaključek moramo priznati, da bi lahko katerega koli od teh verzov natančno prevedli tudi kot "ljubljena" ali "ljubljena oseba".

Daniela so imenovali nekoga,zelo ljubljen. " Torej bi ga lahko imeli za božjega prijatelja, kajne?  Romantični 1: 7 uporablja besedno zvezo »ljubljeni« (Gr. agapeti), da se sklicuje na božje otroke. Ali nam tudi to ne bi omogočilo, da jih imenujemo Božji prijatelji? Če je biti Božji ljubljenec enako kot biti njegov prijatelj, zakaj potem prevodi Biblije niso polni neštetih sklicev na božje zveste služabnike kot njegove »prijatelje«? Je to morda zato, ker angleški besedi primanjkuje celotnega obsega pomena, potrebnega za ustrezen opis ljubečega odnosa, ki so ga imeli zvesti možje in žene z Stvarnikom?

V angleščini svojih prijateljev ne opisujemo kot »ljubljene«. Bi poklicali svojega BFF, svojega ljubljenega? Ko sem bil mladenič, niti prijatelju ne bi rekel, da ga imam rad. Najboljša družba, ki nam je takrat dovolila, je bila »všeč si mi, človek« ali »v redu si«, takrat bi si zadali udarec po rami. Dejstvo je, da »prijatelj« tega preprosto ne odreže pri opisovanju globine ljubezni, ki jo ima Bog do svojih zvestih.

Ko je Jezus hotel opisati vrsto ljubezni, ki je bila tuja kulturni miselnosti njegovega dne, se je prijel agape, redko uporabljena beseda za izražanje novih pojmov. Morda bi morali pokazati podobno drznost in bolj svobodno uporabljati izraze „ljubljeni“ ali podobni izrazi, da bi bolje razumeli, kaj nam pomeni Božja ljubezen.

Kljub temu težava, ki bi jo morali imeti organizacije pri uporabi besede „prijatelj“ v tem članku (in drugje v publikacijah), ni v tem, da gre za slabo izbiro besed. Resnična težava je v tem, da ga uporabljajo kot nadomestek za drug odnos - intimen in poseben odnos, ki ga ima Božanski oče s svojimi otroki.

Če ste res Božji otrok, ste tudi ljubljeni od Boga (Božji prijatelj, če želite). Božji otrok je nekdo, ki ga Bog ljubi in ga ima v zameno. Jehova ne posvoji svojih sovražnikov. Vendar imata pri njem samo dve možnosti: prijatelj ali sovražnik. (Mt 12: 30) Tretja kategorija ne obstaja; nobenih ljubljenih, ki niso vredni posvojitve.

Organizacija bi nas prepričala, da smo lahko Božji prijatelji, ne da bi bili njegovi otroci. Iz prijateljstva skleneta samostojno zvezo. Kot dokaz opozarjajo na Abrahama in trdijo, da ni bil Božji otrok, saj po nauku WT koristi Jezusove odkupnine - tako kot to velja za posvojitev kot božji otroci - ne morejo veljati za nazaj. Ko pa ta članek v zaključnem odstavku omenja »veliki oblak prič« kot božje prijatelje, spregleda dejstvo, da je bil razlog za njihovo vero ta, da so si prizadevali za »boljše vstajenje«. (On 11: 35) Vstajenja sta le dve in boljše od obeh je tisto, ki je rezervirano za božje otroke. (John 5: 28; Re 20: 4-6) To pomeni, da bo Jehova takim omogočil retroaktivno posvojitev kot njegovi otroci.

Dokazi so, da je Stolpnica ne uporablja besede "prijatelj" kot način opisovanja ljubečega odnosa kot oznake kategorije. Na levi imamo "božje otroke", na desni pa "božje prijatelje".

Glede na to je pisateljeva izbira nekaj paradoksalnega Ps 25: 14 kot tematsko besedilo.

"Tesno prijateljstvo z Jehovom pripada tistim, ki se ga bojijo." -Ps. 25: 14 NWT

Večina prevodov tega ne pomeni "prijateljstva". (Glej tukaj) Prevod, ki natančneje podvaja dejanski pomen v interlinear je časten kralj James:

GOSPODOVNA skrivnost je v tistih, ki se ga bojijo; in pokazal jim bo svojo zavezo. "(Ps 25: 14 AKJB)

V članku, ki očitno cilja na skupino Jehovovih prič, ki po teologiji JW niso v zavezniškem odnosu z Bogom, kako čudno je izbrati tematsko besedilo, ki zanje ne more veljati. Če sploh kaj, mora ta psalm veljati za božje maziljence, tiste, ki jim je Jezus Kristus pokazal Novo zavezo.

Sedel v božjem sedežu

Dandanes se za členi vedno skriva dnevni red. Razmislite o predzadnjem odstavku študije tega tedna:

"Tako kot Marija, lahko to včasih tudi zasledimo prejemamo naloge od Jehova ki se zdijo zahtevni. Tako kot ona se tudi mi ponižno predajmo v Jehovove roke in mu zaupamo, da bo ravnal v našem najboljšem interesu. Marijino vero lahko posnemamo tako, da pozorno poslušamo, kaj se učimo o Jehovu in njegovih namenih, premišljujemo o duhovnih resnicah in z veseljem pripovedujemo drugim o tem, kar smo se naučili. «

Imam dobrega prijatelja, ki je prejel eno od teh zahtevnih »nalog od Jehova«. Kot posebni pionir je služil v oddaljeni regiji severne Kanade. Po letih, ko ga je zataknil v izolirano okolje z neustrezno prehrano, je imel živčni zlom. Ker je na nalogo gledal kot od Boga in glede na to, da nas Jehova ne preizkuša več, kot bi lahko prenesli, je bil njegov neuspeh kriv sam. (Ja 1: 13; 1Co 10: 13) To ga že leta muči. Vendar njegova zgodba ni osamljena. Koliko tisoč jih je bilo obremenjenih s krivdo, misleč, da so razočarali Boga. In vse za nič.

V redkih primerih, ko je Jehova delil naloge v Bibliji, je govoril neposredno z vpletenimi moškimi ali ženskami. Marija je na primer prejela angelskega glasnika.

Upravno telo bi nas prepričalo, da Jehova govori skozi njih; da ko smo dobili nalogo, da na nek način služimo Organizaciji, prihaja od Jehova in nam je sporočen po svojem imenovanem kanalu - tistih, ki trdijo, da smo njegov "zvesti in diskretni suženj".

Zato lahko vidimo, da nas poslušnost in željna skladnosti prispevata k posnemanju z uporabo primerov, kot so Ezekija, Ruth in Marija, v resnici ne bogu, temveč tistim, ki bi sedeli na njegovem sedežu in vladali namesto njega. .

Po Misli

Med branjem John 11 danes sem naletel na ta pomemben odlomek:

„Torej so mu njegove sestre poslale sporočilo z besedami:„ Gospod, glej! tisti imaš naklonjenost do je bolano."" (Joh 11: 3)
"Zdaj Jezus je ljubil Marto in njeno sestro in Lazʹo · rus."(Joh 11: 5)
"Ko je povedal to, je dodal:"Lazʹa · rus naš prijatelj zaspal, vendar potujem tja, da ga prebudim. "" (Joh 11: 11)

Ko je Jezus izrazil odnos, ki ga je imel Lazar s celotno skupino učencev, ga je označil za »našega prijatelja«. Janez pa je osebni odnos, ki ga je imel Jezus z Lazarjem in njegovima sestrama, opisal kot ljubezen, pri čemer je uporabil grščino agapaó.  Zabeleži tudi prošnjo sestre, ki za ljubezen uporablja drugačno grško besedo, phileó. Zakaj sestra preprosto ni rekla: 'Gospod, glej! tvoj prijatelj je bolan '? Zakaj Janez preprosto ni rekel: 'Zdaj je bil Jezus prijatelj Marte in njene sestre in Lazarja'?  Philos je grško za prijatelja in to je očitno tisto, kar so imele sestre v mislih, toda Janez kaže, da je Jezus imel ljubezen do Lazarja, phileó, presegel to. Resnično, samo s kombiniranjem phileó z agapaó ali lahko razumemo Jezusov poseben odnos do Lazarja. Beseda prijatelj, kot jo uporabljamo v sodobnem jeziku, ni dovolj obsežna, da bi izrazila to raven ljubezni.

Menrov v svojem komentar nam daje stališče, da hebrejski izraz, preveden kot "prijatelj" glede Abrahama, pomeni nekaj posebnega, več kot preprosto prijateljstvo. Če je označeno »zavezni partner«, potem nam to pomaga razumeti, zakaj je samo Abraham imenovan »Božji prijatelj«, čeprav je Bog nešteto drugih tudi ljubil. Dejansko, če se to izraža, in Ps 25: 14 Zdi se, da to podpira, da so takrat maziljeni kristjani, ki so v zavezniškem partnerstvu z Jehovom, resnično Božji prijatelji. To zares izključuje druge ovce JW kot božje prijatelje, saj jih Vodstveni organ gleda na njih kot na kristjane zunaj dogovora Nove zaveze.

______________________________________________

[I] Pavel je uporabil dejstvo, da nam je Bog dal vse življenje, da je nagovoril nevernike, tako da je citiral enega od njihovih pesnikov, ki je rekel: "Tudi mi smo njegovo potomstvo." (Akti 17: 28) S tem ni razveljavil resnice, ki jo je prišel učiti te pogane. Namesto tega je vzpostavil skupno točko, na kateri bi jih poučeval o posvojitvi kot Božji otroci.