[Od ws9/16 str. 8. 31. oktober - 6. november]
"Trebali ste z Bogom in z ljudmi in končno ste zmagali." – Ge 32: 28
3. odstavek tega tedna Stolpnica študijske citate 1 Korinčanom 9: 26. Tam nam Pavel pove, da je "način, na katerega ciljam svoje udarce, tako, da ne udarim v zrak ..." Je zanimiva analogija, kajne? Lahko si predstavljamo borca, ki se dvigne, da bi prinesel močan udarec, a če zgreši, ga bo sila neporabljenega udarca spravila iz ravnotežja, zapravila energijo in, kar je najhuje, naredila ranljivega za nasprotnika. V tem primeru je Paulov nasprotnik sam. Dodaja:
“. . .toda prebijam svoje telo in ga vodim kot sužnja, da potem, ko sem pridigal drugim, tudi sam ne bi bil na nek način neodobravan.« (1Co 9: 27)
Kot kristjani nočemo zamahniti in zgrešiti ter tako rekoč udarjati v zrak. V nasprotnem primeru lahko postanemo "nekako neodobreni". Po tem članku WT se temu izognemo tako, da sprejmemo pomoč, ki nam jo daje Jehova »naše biblijske publikacije, krščanska srečanja, skupščine in zborovanja«. (3. odst.) Skratka, naredite tisto, kar vam naroča organizacija, sicer boste neodobreni.
Držite se te misli.
Eden naših dragih, maziljenih bratov mi je danes pisal, ker se bliža smrti in želi videti svoje otroke, preden umre. Vendar se ga že leta izogibajo. V zadnjem preobratu je hči izvedela, da se je jedel, in to nerazložljivo dodala na seznam svojih »grehov«. Zdaj zahteva, da preneha sodelovati, kot pogoj za njeno privolitev, da se še zadnjič sreča z njim, preden umre. Resda presega celo to, kar uči Organizacija, a od kod izvira tak odnos? Videli smo veliko drugih, ki so doživeli nasprotovanje in izogibanje – tako uradnim kot neformalnim –, ker so si upali ubogati Kristusovo zapoved, da so deležni. Ta odnos je posledica dolgoletne izpostavljenosti »naše biblijske publikacije, krščanska srečanja, skupščine in zborovanja«. Povejte mi torej, ali se takšni ne zibajo in manjkajo? Ali ne ciljajo s svojimi udarci, ampak udarjajo samo v zrak, pri čemer se duhovno govorjenje izvleče iz ravnovesja; izpostaviti svoj bok sovražniku? Zagotovo se hudiču veseli takšna napačna uporaba Svetega pisma.
Odstavek 5 pravi:
Da bi pridobili Božjo odobritev in blagoslov, bi morali ostati osredotočeni na zagotovilo, v katerem beremo Hebrejcem 11: 6: »Kdor se približa Bogu, mora verjeti, da je in da postane nagrajevalec tistim, ki ga vneto iščejo. - par. 5
Ta verz ima zanimiv vidik. Vera ni samo vera v Boga, ampak prepričanje, da nagrajuje tiste, ki ga resno iščejo. Pisec Poslanice Hebrejcem navaja več primerov takšne vere. Študijski članek obravnava tri od teh – Jakoba, Rahelo in Jožefa –, nato pa k mešanici doda samega Pavla. Zdaj je Paul o nagradi razumel več kot skoraj kdorkoli drug. (1Co 12: 1-4) Pa tudi on tega ni dobro razumel. Govori o tem, da ga gleda kot »meglen obris s pomočjo kovinskega ogledala«. Jakobov pogled ali pogled na Rahelo in Jožefa bi bil očitno še bolj zamegljen, saj Kristus še ni prišel in sveta skrivnost še ni bila razodeta. (Col 1: 26-27) Zato prepričanje, da Bog »postane nagrajenec tistim, ki ga resno iščejo«, ne temelji na jasnem razumevanju nagrade. Ni tako, da imamo pogodbo, v kateri so zapisane vse značilnosti nagrade. Ne podpišemo se na pikčasto črto, če točno vemo, kaj bomo dobili, če bomo izpolnili svoj del kupčije. Na čem potem temelji? Temelji izključno na naši veri v Božjo dobroto. Na tem so utemeljili svojo vero Jakob in Rahela, Jožef in Pavel ter vsi ostali. Kot da je Jehova pred nami položil prazen kos papirja in nas prosil, da se podpišemo. "Podrobnosti bom izpolnil pozneje," pravi. Kdo bi podpisal prazen dokument? Svet bi rekel: "Samo norec". Toda mož vere pravi: "Podajte mi pero."
Pavel nam zagotavlja:
"Oko ni videlo in uho ni slišalo, niti se ni v srcu človeku spodelo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo." (1Co 2: 9)
To na žalost ni vrsta vere, ki jo izkazuje večina mojih bratov prič. Imajo zelo jasno sliko o nagradi, o kateri pridigajo. Podobne hiše na podeželskih posestvih, obilna hrana, hektarji zemlje, polja, polna domačih živali, in otroci, ki se igrajo z levi in tigri. Ko jim dajo idejo, da bi morali sprejeti nagrado, ki jo je ponudil Jezus, da postanejo Božji otroci (John 1: 12) in sodelovati z njim v nebeškem kraljestvu, je njihov odgovor enakovreden temu, da rečejo: »Hvala, Jehova, a ne hvala. Res sem zelo vesel, da živim na zemlji. Prepričan sem, da je nagrada, ki jo ponujaš, dobra in dobra za druge, zame pa mi samo daj življenje na zemlji.”
Zdaj ni nič narobe, če večno živiš na zemlji. Ne pravim, da nagrada, ki jo ponuja Jehova, tega ne vključuje. To je poanta, ki jo poudarja Paul. Ne vemo točno, kaj je, a to ni pomembno. Jehova jo ponuja, zato mora biti več kot dobro – onkraj vsega, kar si lahko zamislimo s svojimi šibkimi človeškimi možgani. Zakaj torej ne bi preprosto zaupali v Božjo dobroto, verjeli v njegovo ime (njegov značaj) in sprejeli, kar ponuja, brez vprašanj in dvomov, ki bi nas odvrnili? – James 1: 6-8
Preostanek študija daje svetopisemski nasvet, ki kristjanom pomaga premagati boj proti telesnim slabostim. Lahko vzamemo nasvet iz Božje besede in ga uporabimo ter tako koristimo. To je tisto 1 Tesaloničanom 5: 21 pomeni, ko nam pove, da se moramo po tem, ko se prepričamo o vseh stvareh, držati tistega, kar je v redu. Ostalo, kar ni v redu, je treba zavreči.
Hvala Meleti, drugi prevod uporablja Pavlove besede v 1 Kor 9, saj je »boksač v senci« smiseln. 26. odstavek: »Jožef se ni vdal malodušju; niti ni bil tako poln zamere, da bi se iskal maščevanja. Namesto tega je svoj um in srce osredotočil na blagoslovljeni odnos z Jehovom. Moja misel v (v zvezi z našim prebujanjem, ) in naprej od ilustracije boksarja, enega najpreprostejših in izjemno učinkovitih udarcev, če je udarec dobro vržen, je udarec, ne bi te moral nokautirati, ampak bo vodil do KO To je učinkovitost, se lahko uporablja... Preberi več "
Že dolgo sledim Jezusovim navodilom, naj bodite »previdni kot kače in vendar nedolžni kot golobi«, saj je naše prikrito pridiganje in poučevanje namenjeno pomoči tistim iz naše vere, da sprejmejo Kristusa, kot je učil, ko je svoje učence pošiljal ven. judovskega ljudstva. Če bi bil Jezus tukaj, da bi izrazil svoje mnenje, ali ne bi rekel tako, kot je rekel o pismoukih in farizejih v Mt.23: »VB so se usedli na Kristusov prestol?« in da poskrbimo, da »delamo in opazujemo vse, kar nam zapovedujejo, vendar ne tako, kot oni... Preberi več "
Hvala za tole Meleti. Nedelja bo zanimiva. Zelo uravnotežena in realistična ocena. Rekli ste: »To na žalost ni vrsta vere, ki jo izkazuje večina mojih bratov prič. Imajo zelo jasno sliko o nagradi, o kateri pridigajo. Dvorci na podeželskih posestvih, obilna hrana, hektarji zemlje, polja, polna domačih živali, in otroci, ki se igrajo z levi in tigri. Ko jim dajo idejo, da bi morali sprejeti nagrado, ki jo je ponudil Jezus, da postanejo Božji otroci.« Naš rokoborba je podobna Pavlovemu, se je moral večino stvari »pretepati... Preberi več "
Enako kot ti brat! Mislim, da se razkorak med vašim razumevanjem resnice povečuje in postaja težje obdržati eno nogo notri in eno nogo drugje, tako ali tako opažam.
@Meliti – Biti na zemlji ali ne prebivati na zemlji, …to je vprašanje! Moram priznati, da sem tisti, ki je imel to razpravo sam s seboj. Vedno sem ga zaključil z: »Zemlja!«, …ne, …»Nebesa!«, ne, …»Zemlja!«, ne, … Razumete bistvo. Ne glede na to, kako dobro premišljeno je vaše mnenje, lahko predlagam, da imamo besedo in da čeprav dobesedno nimamo pojma, kaj bi lahko bilo življenje drugje, nas bo Bog vodil, če bo v nas zaznal nekaj občutka za to, kar imate. opisano zgoraj. nisem... Preberi več "
Navedeno je 1 Kor 2, toda skupaj preberimo 9. in 9. verz: »Ampak tako, kot je pisano: »Oko ni videlo in uho ni slišalo, niti se ni rodilo v srcu človeku, kar je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo." Kajti nam jih je Bog razodel po svojem duhu, kajti duh preiskuje vse stvari, tudi božje globine. Bog JE razodel te stvari. Ali so apostoli ali kateri koli drug novozavetni pisatelj kaj učili o nagradi za rajsko zemljo? Če je Bog res... Preberi več "