Poljubi Sina

Služite Jehovu s strahom in bodite veseli s tresenjem.
Poljubite sina, da se ne bo ozmerjal
In morda ne boste propadli [od] poti,
Kajti njegova jeza izbruhne zlahka.
Veseli vsi, ki se zatečejo vanj.
(Psalm 2: 11, 12)

Človek na svojo nevarnost ne posluša Boga. Jezus je kot Jehovov kralj imenovan ljubeč in razumljiv, vendar ne dopušča namerne neposlušnosti. Poslušnost zanj je resnično stvar življenja in smrti - večno življenje ali večna smrt. Kljub temu mu je poslušnost prijetna; deloma tudi zato, ker nas ne obremenjuje z neskončnimi pravili in predpisi.
Kljub temu se moramo, ko zapoveduje, ubogati.
Obstajajo predvsem tri zapovedi, ki nas tu zanimajo. Zakaj? Ker med vsemi tremi obstaja povezava. Njihovi človeški voditelji so kristjanom v vsakem primeru rekli, da: a) lahko nekaznovano ne upoštevajo Jezusove zapovedi in b) če bodo šli naprej in Jezusa vseeno ubogali, bodo kaznovani.
Izjemna situacija, ne bi rekli?

Ukaz #1

”Dajem vam novo zapoved, da se ljubite; tako kot sem vas imel rad, se tudi vi ljubite med seboj. " (Janez 13:34)
Za to zapoved ni nobenega pogoja. Jezus ne daje nobenih izjem od pravila. Vsi kristjani se moramo ljubiti enako, kot jih je ljubil Jezus.
Vendar je prišel čas, ko so voditelji krščanske občine učili, da je v redu sovražiti svojega brata. V času vojne je lahko kristjan svojega brata sovražil in ubijal, ker je bil iz drugega plemena, naroda ali sekte. Katoličani so torej ubili katoličane, protestanti ubili protestante, baptisti ubili baptiste. Ni šlo zgolj za to, da bi bili izvzeti iz uboga. Gre veliko dlje od tega. Poslušnost Jezusa v tej zadevi bi na kristjana spravila popolno jezo tako cerkvene kot posvetne oblasti? Kristjani, ki so se vestno zavzemali za ubijanje sočloveka kot dela vojne naprave, so bili preganjani, celo ubijani - pogosto s popolno odobritvijo cerkvenega vodstva.
Ali vidite vzorec? Izničite božjo zapoved, nato jo dodajte tako, da bo poslušnost Bogu kazniva.

Ukaz #2

»Zato pojdite in učite ljudi vseh narodov, krstite jih v imenu Očeta in Sina in Svetega duha, ²⁰ naučil jih je, naj upoštevajo vse, kar sem ti naročil. «(Matej 28:19, 20)
Še ena jasno navedena zapoved. Ali ga lahko prezremo brez posledic? Rečeno nam je, da se nas bo odrekel, če ne bomo priznali zveze z Jezusom pred ljudmi. (Mt. 18:32) Ali ni stvar življenja in smrti? Pa vendar, tudi tu so cerkveni voditelji rekli, da laikom v tem primeru ni treba ubogati Gospoda. Pravijo, da ta zapoved velja samo za podmnožico kristjanov, duhovščino. Povprečnemu kristjanu ni treba učiti in jih krstiti. Pravzaprav spet presegajo izgovarjanje neposlušnosti na svetopisemsko zapoved in jo dodajajo tako, da jo na nek način kaznujejo: cenzura, izobčenje, zapor, mučenje, celo sežiganje na grmadi; vsa so bila orodja, ki so jih cerkveni voditelji uporabljali za preprečevanje prozelitizma povprečnega kristjana.
Vzorec se ponavlja.

Ukaz #3

»Ta skodelica pomeni novo zavezo zaradi moje krvi. Kar naprej, tako pogosto, kot ga pijete, v moj spomin. " (1. Korinčanom 11:25)
Še ena preprosta, neposredna zapoved, kajne? Ali pravi, da mora ta ukaz upoštevati le določena vrsta kristjana? Ne. Ali je izjava tako zamotana, da povprečni kristjan ne bi imel upanja, da bi jo razumel in zato uboga brez pomoči nekega učenjaka; nekdo, ki bo razvozlal vsa ustrezna besedila in razvozlal skriti pomen za Jezusovimi besedami? Še enkrat, ne. To je preprosta, neposredna zapoved našega kralja.
Zakaj nam daje to zapoved? Kakšen je njen namen?

(1 Corinthians 11: 26) . . Kajti tolikokrat, ko TI ješ ta hlebček in piješ to skodelico, NADALJ oznanjuješ Gospodovo smrt, dokler ne pride.

To je del našega oznanjevalskega dela. S to letno komemoracijo oznanjamo Gospodovo smrt - kar pomeni odrešenje človeštva.
Spet imamo primer, ko nam je vodstvo občine reklo, da nam razen majhne manjšine kristjanov ni treba upoštevati te zapovedi. (w12 4/15 str. 18; w08 1/15 str. 26, odstavek 6) Pravzaprav nam je rečeno, da če gremo naprej in vseeno ubogamo, dejansko grešimo proti Bogu. (w96 4/1 str. 7-8 Dostojno proslavite spominsko obeležje) Vendar se to ne ustavi s pripisovanjem greha dejanju poslušnosti. K temu je dodan še precejšen pritisk vrstnikov, s katerim se bomo soočili, če bomo sodelovali. Verjetno bomo na nas gledali kot na predrzne ali morda čustveno nestabilne. Lahko se še poslabša, saj moramo paziti, da ne razkrijemo razloga, zaradi katerega smo se odločili ubogati svojega kralja. Molčati moramo in reči le, da gre za globoko osebno odločitev. Kajti če razložite, da sodelujemo zgolj zato, ker Jezus vsem kristjanom to zapoveduje; da v našem srcu ni bilo nepojasnjenega, skrivnostnega klica, ki bi nam povedal, da nas je Bog izbral, no, bodite pripravljeni vsaj na sodno obravnavo. Nisem šaljiv. Želim si, da bi bil.
Ne bomo se spuščali v svetopisemsko osnovo, da bi ugotovili, da je to učenje našega vodstva napačno. V to smo se že poglobili v prejšnjem objava. Kar želimo tukaj razpravljati, je razlog, da se zdi, da ponavljamo ta vzorec tako imenovanega krščanstva, tako da pozivamo svoje starešine, naj ne upoštevajo jasno izražene zapovedi našega Gospoda in Kralja.
Žal se zdi, da Mt. 15: 3,6 v tem primeru velja za nas.

(Matthew 15: 3, 6) »Zakaj tudi vi zaradi svoje tradicije prekoračite božjo zapoved? ... In zaradi svoje tradicije ste zaradi tega onemogočili Božjo besedo.

Zaradi svoje tradicije razveljavljamo Božjo besedo. "Zagotovo ne", pravite. Toda kaj je tradicija, če ne način dela, ki je upravičen z lastnim obstojem. Ali drugače povedano: s tradicijo ne potrebujemo razloga za to, kar počnemo - tradicija je sama svoj razlog. To počnemo preprosto zato, ker smo to vedno počeli. Če se ne strinjate, me potrpite za trenutek in mi dovolite, da razložim.
Leta 1935 je bil sodnik Rutherford pred dilemo. Obisk spominov je spet naraščal po upadu, ki ga je povzročil neuspeh njegove napovedi, da bodo pravični možje vstali leta 1925. (Od 1925 do 1928 je število obiskov spominov padlo z 90,000 na 17,000) Sodelovalcev je bilo na deset tisoče. Če smo šteli deset tisoče iz prvega stoletja in upoštevali naše prepričanje v neprekinjeno verigo maziljencev v zadnjih 19 stoletjih, je bilo težko razložiti, kako dobesedno število 144,000 še ni bilo napolnjeno. Lahko bi si razlagal Razodetje 7: 4, da bi pokazal, da je številka simbolična, vendar je namesto tega prišel do povsem nove doktrine. Ali pa je sveti duh razkril skrito resnico. Poglejmo, kateri je bil.
Preden gremo dalje, moramo priznati, da je bil sodnik Rutherford edini avtor in urednik vsega, kar je šlo v 1935 Stražni stolp revija. Razpustil je uredniški odbor, ki je bil ustanovljen po Russellovi volji, ker so mu preprečevali objavo nekaterih njegovih idej. (Imamo zapriseženo pričevanje Fredu Franzu na sojenju zaradi obrekovanja Olin Moyle, da bi nam zagotovil to dejstvo.) Torej sodnika Rutherforda gledamo kot božji imenovani komunikacijski kanal v tistem času. A po lastnem priznanju ni pisal pod navdihom. To bi pomenilo, da je bil Bog nenavdušen komunikacijski kanal, če si lahko omislite ta kontradiktorni koncept. Kako torej razložiti razkritje stare resnice, nove resnice? Verjamemo, da so bile te resnice vedno v Božji besedi, vendar so bile skrbno skrite in čakale na pravi čas za njihovo razodetje. Sveti duh je sodniku Rutherfordu leta 1934 razkril novo razumevanje, ki nam ga je razkril v članku "Njegova prijaznost", v izdaji časopisa z dne 15. avgusta 1934 Stražni stolp , str. 244. Z uporabo starodavnih zavetniških mest in Mojzesove zakonske ureditve, ki jih je obkrožala, je pokazal, da bo krščanstvo zdaj imelo dva razreda krščanstva. Novi razred, druge ovce, ne bi bil v Novi zavezi, ne bi bili Božji otroci, ne bi bili mazani s svetim duhom in ne bi šli v nebesa.
Nato Rutherford umre in tiho se umaknemo preroški vzporednici, ki vključuje mesta za zatočišča. Sveti duh človeka ne bi usmerjal k razkritju laži, zato morajo zatočišča kot osnova za dvotirni sistem odrešenja, ki ga imamo zdaj, izhajati iz človeka. Kljub temu to ne pomeni, da je njegov zaključek napačen. Morda je bil čas, da sveti duh razkrije resnično svetopisemsko osnovo za to novo doktrino.
Žal, ne. Če želite to dokazati sami, preprosto poiščite s knjižnico Watchtowerja na CDROM-u in videli boste, da v zadnjih 60 letih objav nobena nova osnova ni napredovala. Predstavljajte si hišo, zgrajeno na temelju. Zdaj odstranite temelj. Bi pričakovali, da bo hiša ostala na svojem mestu in plavala v zraku? Seveda ne. Toda kadar koli se ta nauk poučuje, ni nobene prave svetopisemske podpore, na kateri bi ga lahko utemeljili. Verjamemo, ker smo to vedno verjeli. Ali ni to sama definicija tradicije?
S tradicijo sam po sebi ni nič narobe, če ne razveljavi Božje besede, ampak to počne prav ta tradicija.
Ne vem, ali je vsem, ki se udeležujejo simbolov, usojeno vladati v nebesih ali bodo nekateri vladali na zemlji ali pa bodo nekateri preprosto živeli na zemlji pod oblastjo nebeških kraljev in duhovnikov pod Kristusom Jezusom. Za namene te razprave to ni pomembno. Tu nas zanima samo poslušnost neposredni zapovedi našega Gospoda Jezusa.
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak izmed nas, je, ali bo naše čaščenje zaman, ker "učimo človeške zapovedi kot doktrine". (Mt. 15: 9) Ali se bomo podredili kralju?
Boš poljubila Sina?

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.