Ta teden je Stražni stolp Študija se začne z mislijo, da mi je v veliko čast poslati Boga kot veleposlanika ali odposlanca, da ljudem pomaga vzpostaviti mirne odnose z Njim. (w14 5. 15. str. 8, odstavek 1,2)
Minilo je že več kot deset let, odkar imamo članek, ki pojasnjuje, kako velika večina kristjanov danes ne izpolnjuje vloge, omenjene v teh uvodnih odstavkih našega študijskega članka. 2 Kor. 5:20 sicer govori o kristjanih, ki služijo kot veleposlaniki, ki nadomeščajo Kristusa, toda v Bibliji ni nikjer omenjeno, da bi kristjani kot odposlanci podpirali te ambasadorje. Toda v skladu s prejšnjo številko "te" druge ovce "lahko imenujemo" odposlanci "[ne veleposlaniki] Božjega kraljestva." (w02 11/1 str. 16, odstavek 8)
Glede na to, kako nevarno je dodati in odvzeti karkoli od božjega navdiha o dobri vesti o Jezusu Kristusu, se je treba vprašati o priporočljivosti poučevanja, da velika večina kristjanov, ki so kdaj živeli niso "veleposlaniki, ki nadomeščajo Kristusa." (Gal. 1: 6–9) Človek bi si mislil, da če večina Jezusovih privržencev ne bi bila njegova veleposlanika, bi bilo to nekaj omenjeno v Svetem pismu. Pričakovali bi, da bo uveden izraz "odposlanec", da ne bi prišlo do zamenjave med veleposlaniškim in odposlaniškim razredom, kajne?

(2 Corinthians 5: 20)  Zato smo ambasadorji, ki nadomeščajo Kristusa, kot da bi Bog prek vas prosil. Kot nadomestke za Kristusa prosimo: "Spravite se z Bogom."

Če bi bil Kristus tukaj, bi prosil narode, vendar ga ni tukaj. Zato je priprošnjo prepustil svojim sledilcem. Ali nam ni cilj Jehovovih prič, ko gremo od vrat do vrat, prositi tiste, ki jih srečamo, da se spravijo z Bogom? Zakaj nas torej ne bi poklicali vsi ambasadorji? Zakaj uporabiti nov izraz za kristjane, razen tistega, ki ga uporablja Sveto pismo? Ker ne verjamemo, da je večina Kristusovih sledilcev maziljenih z duhom. Razpravljali smo o zmoti tega učenja drugje, ampak dodajmo še en hlod tega požara.
Razmislite o našem sporočilu, kot je navedeno v 20. točki: »Spravite se z Bogom.« Zdaj pa poglejte prejšnje verze.

(Korinčani 2 5: 18, 19) . . Toda vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj in nam dal službo sprave, 19 in sicer, da je Bog s Kristusom uskladil svet s samim seboj, ne da bi jim upošteval njihove pregrehe, in namenil nam je besedo sprave.

Vrstica 18 govori o maziljenih - tistih, ki jih zdaj imenujejo ambasadorji -, ki so se sprijaznili z Bogom. Ti se uporabljajo za uskladitev svet do Boga. 
Tu sta navedena le dva razreda oseb. Tisti, ki so se spravili z Bogom (maziljeni veleposlaniki), in tisti, ki se niso spravili z Bogom (svetom). Ko se tisti, ki se niso sprijaznili, sprijaznijo, zapustijo en razred in se pridružijo drugemu. Tudi oni postanejo maziljeni veleposlaniki, ki nadomeščajo Kristusa.
Ne omenja se tretji razred ali skupina posameznikov, niti neprimernega sveta niti pomirjenega maziljenega veleposlanika. Niti namigov o tretji skupini, imenovani »odposlanci«, ni mogoče najti tukaj ali drugje v Svetem pismu.
Spet vidimo, da nas ohranjanje zmotne ideje, da obstajata dva razreda ali stopnje krščanstva, eden maziljen s svetim duhom in drugi ne maziljeni, sili, da Svetemu pismu dodamo stvari, ki jih preprosto ni. Glede na to, da tisti, ki „razglašajo za dobro novico nekaj, kar presega tisto, kar so kristjani sprejeli v prvem stoletju, je obljubljen ", in glede na to, da smo opogumljeni ne le, da se izognemo grehu, ampak se mu niti ne približamo, ali je resnično modro, da na takšen način dodajamo Božjo besedo?

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.
    10
    0
    Prosim, prosim, komentirajte.x