V zadnjem času se je pojavila zanimiva vrsta dogodkov, ki, ločeno gledano, ne pomenijo veliko, vendar pa skupno kažejo na moteč trend.
Program sestavljanja vezja v zadnjem letu je vseboval del z demonstracijo, v kateri je starejši pomagal bratu, ki je imel težave pri razumevanju našega zadnjega učenja o "tej generaciji". - Mt 24: 34. Napor je bil, da če nečesa ne razumemo, bi ga morali sprejeti kot dejstvo, ker to prihaja po "imenovanem Jehovovem kanalu".
Sledila je okrepitev te ideje v aprilu 15, 2012 Stolpnica v članku »Izdajstvo zlovešče znamenje časa«. Na 10., 10. in 11. odstavku tega članka je bilo poudarjeno, da bi bil dvom v to, kar je izrekel »zvesti upravitelj«, enakovreden dvomu o tem, kar Jezus uči.
Nekaj ​​mesecev pozneje smo na okrožnem kongresu leta, v petek popoldanskem delu z naslovom "Izogibajte se preizkušanju Jehova v svojem srcu", rekli, da bi bilo celo razmišljanje, da je poučevanje vernega sužnja napačno, postavilo Jehova v test.
Zdaj prihaja letošnji program sklopnih vezij z delom z naslovom »Ohrani to miselno naravnanost - enost uma«. Uporaba 1 Cor. 1:10 je govornik izjavil, da „ne moremo gojiti idej, ki bi bile v nasprotju z Božjo besedo oz tistim, ki jih najdemo v naših publikacijah". Ta osupljiva izjava postavlja tisto, kar objavljamo, v raven navdihnjene božje besede. Za vsak slučaj, če mislite, da so to morda le besede govornika, sem se obrnil na okrajnega nadzornika in potrdil je, da besedilo izhaja iz natisnjenega organa Vodstvenega organa. Ali smo resno pripravljeni enačiti to, kar učimo v svojih publikacijah, z navdihnjeno Božjo besedo? Zanimivo je, da se zdi tako.
V približno pol stoletja, ko sem bil del Jehovovega ljudstva, še nisem videl takšnega trenda. Je to odgovor na naraščajoče nezadovoljstvo mnogih zaradi neuspeha preteklih napovedi? Ali upravni organ čuti, da je prevzeto pooblastilo, da razlaga božjo besedo v našem imenu, oblegan? Ali je pri bratah in sestrah, ki tiho izražajo nejevernost in niso več pripravljeni slepo sprejeti tega, kar se uči? Lahko bi prišli do tega zaključka, če upoštevamo, da zadnji omenjeni del sklopa vezja zahteva razgovor z dejanskimdolgoletni starejši ki je v preteklosti določeno biblijsko razlago (ali navodila organizacije) težko razumel ali sprejel. " [Povzeto iz okvirnih navodil govorniku]
Pomislite, kaj to pomeni. Povprečno vezje vsebuje kongregacije 20 do 22. Predpostavimo, da je povprečje 8 starejših na skupnost, čeprav bi bilo to v mnogih državah visoko. To nam daje nekje med starejšimi od 160 do 170. Od teh, koliko bi jih veljalo dolgo časa starešine? Bodimo radodarni in povejmo tretjino. Zato si morajo pri tej nalogi verjeti, da velik odstotek teh bratov resno dvomi o nekaterih naših uradnih biblijskih razlagah. Koliko teh dvomljivih Thomases bi bilo pripravljenih vstati na ploščadi sklopa vezja in izraziti svoje dvome? Še manjša številka, seveda. Upravno telo mora zato čutiti, da je število takih dovolj veliko, da lahko vsak krog najde vsaj enega kandidata. Vendar pa morajo skozi ta postopek tudi čutiti, da zelo veliko bratov in sester v vsakem krogu razmišlja na tak način.
Zdaj je treba opozoriti, da je Thomas dvomil, kdaj ne bi smel. Toda Jezus mu je vseeno priskrbel dokaze. Moškemu ni očital, da je dvomil. Od Tomaža ni zahteval, da verjame zgolj zato, ker je Jezus tako rekel. Tako se je Jezus spoprijel z dvomom - prijazno je podal dodatne dokaze.
Če to, kar predavate, temelji na trdnih dejstvih; če je to, kar učite, mogoče dokazati iz Svetega pisma; potem vam ni treba biti težke roke. Vsakemu drugače mislečemu lahko preprosto dokažete pravilnost svojega razloga, tako da zagovarjate na svetopisemski podlagi. (1. Pet. 3:15) Če po drugi strani ne morete dokazati, kaj prosite, naj drugi verjamejo, morate za dosego skladnosti uporabiti druge metode - nekrščanske metode.
Upravno telo izhaja z nauki, za katere ni zagotovljen svetopisemski temelj (najnovejša spoznanja Mt. 24: 34 in Mt. 24: 45-47 sta le dva primera) in ki dejansko nasprotujeta Svetemu pismu; vendar nam je rečeno, da brezpogojno verjamemo. Rečeno nam je, da bi nesprejemanje pomenilo dvom o navdihnjeni Božji besedi. V bistvu nam je rečeno, da če ne verjamemo, grešimo; kajti oseba, ki dvomi, je slabša kot oseba brez vere. (1. Tim. 5: 8)
Še bolj bizarno pri tej situaciji je, da ji nasprotujejo same objave, za katere naj bi verjeli, da so Božja beseda. Za primer vzemite ta odličen članek v izdaji časopisa Stolpnica z naslovom "Ali je verska vera čustvena bergla?" Čeprav navaja veliko utemeljenih in utemeljenih izjav, je jasno, da je članek namenjen tistim v lažni religiji. Domneva večine Jehovovih prič bi bila, da že vadimo to, kar uči članek, zato smo v resnici. Toda poskusimo te točke obravnavati nepristransko in odprto, ne? Poglejmo, ali bi se lahko na nas nanašali toliko kot na nekoga v lažni religiji.

"Čustvena krč je oblika samoprevara, ki povzroči, da človek ignorira resničnost in mu preprečuje logično sklepanje." (Par. 1)

Vsekakor se ne bi želeli podpirati s čustvenimi berglami, zaradi katerih bi ignorirali resničnost in nam preprečevali logično sklepanje. Če torej razmišljamo o novem nauku Vodstvenega telesa in ugotovimo, da logično nima smisla, kaj naj storimo v skladu s tem člankom. Očitno bi bilo vseeno, da bi to sprejeli, ignoriranje resničnosti. Toda ali ni ravno to tisto, kar so nam naročili?

"Nekateri enačijo vero z lahkovernostjo. Pravijo, da ljudje, ki se zatečejo k veri, nočejo razmišljati zase ali dovoliti, da trdni dokazi vplivajo na njihova prepričanja. Takšni skeptiki pomenijo, da tisti z močno versko vero ignorirajo resničnost. "(Par. 2)

Nismo lahkoverni, kajne? Nismo tisti, ki "ne želimo misliti sami", niti ne bomo prezrli "trdnih dokazov", ki bi lahko vplivali na naša prepričanja. Ta utemeljitev temelji na Božji Besedi in Vodstveni organ nas s tem člankom uči te resnice. A hkrati nas učijo, da je samostojno mišljenje slaba lastnost. Neodvisno od česa ali koga? Jehova? Potem se nismo mogli več strinjati. Vendar pa se na podlagi zgoraj naštetega nedavnega razvoja zdi, da razmišljajo neodvisno od Vodstvenega telesa.

„Biblija veliko pove o veri. Pa vendar nas nikjer ne spodbuja, da smo lahkoverni ali naivni. Prav tako ne oprosti duševne lenobe. Nasprotno, označuje ljudi, ki verjamejo v vsako besedo, ki jo slišijo, kot neizkušene, celo neumne. (Pregovori 14: 15,18) Res, kako neumno bi bilo, da neko idejo sprejmemo kot resnično, ne da bi preverili dejstva! To bi bilo tako, kot da bi si zakrili oči in poskušali prečkati prometno ulico samo zato, ker nam nekdo reče, da to storimo. "(Par. 3)

To je odličen nasvet. Moral bi biti, seveda. Je nasvet iz Božje besede. Vendar nam vir, ki nam tu naroča, naj ne »verjamemo v vsako besedo«, tudi drugje sporoča, da ne smemo dvomiti o nobeni besedi, ki je iz naših vodstvenih odmevov zvenela v naših publikacijah. Tu nas iz Božje Besede poučujejo, da »neizkušeni in neumni« zaupajo vsaki besedi, ki jo slišijo, vendar od nas tudi zahtevajo, da verjamemo vsemu, kar govorijo, četudi za to ne moremo najti dokazov. Kot smo v tem forumu vedno znova pokazali, so dokazi pogosto v nasprotju s tem, kar učimo, vendar moramo to resničnost prezreti in samo verjeti.

»Biblija nas namesto, da bi spodbujala slepo vero, pozivamo, naj imamo figurativne oči odprte, da ne bomo zavedeni. (Matej 16: 6) Oči imamo odprte z uporabo svoje »moči razuma«. (Rimljanom 12: 1) Biblija nas usposobi za razmišljanje na podlagi dokazov in sklepe, ki temeljijo na dejstvih. " (Odstavek 4)

Ponovimo ta zadnji stavek: "Biblija nas uči, da razmišljamo na podlagi dokazov in sklepamo na podlagi dejstev."  Trenira nas!  Ne skupina posameznikov, ki nam nato povejo, kaj naj verjamemo. Biblija nas usposobi. Jehova od nas zahteva, da posamezno sklepamo na podlagi dokazov in sprejemamo trdne zaključke, ne na podlagi tega, kar drugi zahtevajo od nas, ampak na dejstvih.

»V pismu kristjanom, ki živijo v Solunu, jih je Pavel spodbudil, naj bodo izbirčni v tem, v kar verjamejo. Želel je, da se »prepričajo o vseh stvareh« (1. Tesaloničanom 5:21.) « (Odstavek 5)

Pavel je kristjane spodbudil, naj bodo selektivni, toda če bi bil danes na zemlji, ali ne bi to navodilo kršilo doktrine naše organizacije, ki nam ne dovoljuje, da izberemo, katere nauke ne bomo sprejeli? Res je, verjeti moramo vsemu, kar uči Biblija. O tem ni nobenega argumenta. Razlaga moških pa je druga stvar. Biblijska zapoved je, da se »prepričajte o vseh stvareh«. Ta smer je dana vsakemu kristjanu, ne samo tistim, ki bi nas vodili. Kako se vsak od nas »prepriča«? Kateri standard ali merilna palica morate uporabiti? To je Božja beseda in samo Božja beseda. Z Jehovovo Besedo se prepričujemo, da je tisto, kar se uči v publikacijah, resnično. V Bibliji ni določbe, ki bi nam omogočala, da brezpogojno sprejmemo nauk ljudi.
Glede na to, kar smo se naučili v tem članku, je najmanj neskladno, da bi morali še vedno zahtevati brezpogojno verovanje v nauke Vodstvenega telesa. V organizaciji, ki resnico ceni tako visoko, da jo dejansko uporabljamo kot oznako, je ta podvojenost zmedena. Lahko samo domnevamo, da se s protislovjem izognemo tako, da si v mislih predstavljamo, da so nauki Vodstvenega telesa na nek način izjema od pravila. Če nam Jehova reče, naj nekaj storimo, tudi če tega ne razumemo; četudi se zdi na prvi pogled protislovno ali neznanstveno (kot se je sprva zdela odredba proti krvi), to storimo brezpogojno, ker Jehova ne more biti narobe.
Z enačbo navodil upravnega telesa z navodili Boga vsemogočnega smo jim omogočili status "izjeme od pravila".
Toda kako lahko Vodstveni organ, ki ga sestavljajo nepopolni ljudje, in z grozljivimi rezultati neuspešnih interpretacij zavzame tako na videz predrzen položaj? Zdi se, da je razlog v tem, da so prevzeli plašč komunikacijskega kanala, ki ga je določil Jehova. Verjame se, da Jehova s ​​svojim ljudstvom ne komunicira neposredno niti za to preprosto ne uporablja Jezusa Kristusa, ampak je skupina moških v tej verigi komunikacije. Je to svetopisemski nauk? Najbolje je, da to pustite za drugo objavo. Dovolj je reči, da smo tu jasno ugotovili iz Svetega pisma in tudi iz lastnih publikacij, da smo zavezano Bogu, da se razumemo, prepričamo se o vseh stvareh, zavrnemo slepo verjeti vsaki besedi, ne glede na to, kako cenjen je nepopoln človeški vir, pregledamo dokaze, upoštevamo dejstva in pridemo do lastnih zaključkov. Biblija nam svetuje, naj ne zaupamo ljudem in njihovim besedam. Zaupati moramo le v Boga Jehova.
Zdaj je na vsakem od nas, da poslušamo Boga kot vladarja in ne ljudi. (Deluje 5: 29)

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.
    24
    0
    Prosim, prosim, komentirajte.x