V aprilski oddaji na tv.jw.org je objavljen videoposnetek člana upravnega telesa Marka Sandersona, ki je potekal okoli 34-minutne oznake, v katerem pripoveduje nekaj spodbudnih izkušenj bratov, ki so bili v Rusiji preganjani, v 1950-jih in prikazuje, kako Jehova zagotovili podporo, ki so jo potrebovali, da zdržijo.

Ko smo razočarani nad organizacijo, je zelo enostavno videti vse, kar izhaja iz nje, v negativni luči. To lahko povzroči lastno razočaranje, občutek izdaje, ki ga čutimo moški, v katere smo vložili največ zaupanja. Jeza nas lahko izgubi iz vidika mnogih dobrih stvari, ki smo jih pridobili iz povezave z Jehovovimi pričami. Ko pa slišimo za take pozitivne izkušnje, se lahko zmedemo. Svojo lastno odločitev lahko dvomimo, če pomislimo, da dejansko obstajajo dokazi, da je Jehova blagoslovil organizacijo.

Tu imamo dve skrajnosti. Po eni strani zavračamo vse dobro, kar popolnoma zavrača Organizacijo; medtem ko lahko na drugi strani te stvari vidimo kot dokaz božjega blagoslova in jih potegnemo nazaj v Organizacijo.

Ko brat, kot je Mark Sanderson, uporablja primere krščanske vere pod preganjanjem (organizacija pogosto uporablja zvesti primer najzgodnejših biblijskih študentov v nacistični Nemčiji, ki se niso imenovali Jehovove priče, ampak so bili povezani z družbo Biblijska in traktorska straža v New Yorku ) tega ne stori, da bi zgradil našo vero v Jehova Boga kot nagrajenca posamezniki ki ga ljubijo (Heb 11: 6), ampak raje gradijo našo vero v Organizacijo kot kraj, kjer se takšne božje nagrade delijo. Od tega videoposnetka ne bomo pričakovali in zaključili, da je to še en primer, kako Jehova pomaga kristjanom v kateri koli veroizpovedi, ki so preganjani zaradi Kristusovega imena. Priče bodo nagnjene k prepričanju, da se takšne stvari dogajajo samo njim.

Kljub temu je po vsem svetu veliko primerov kristjanov, ki so preganjani, veliko veliko huje kot JWW. Preprosto iskanje po Googlu bo to razkrilo. Tukaj je povezava do enega takšnega videoposnetka.

Takšne zgodbe nas lahko zapeljejo in beremo veliko več, kot je predvideno. Mislim, da je Peter to najbolje izrazil, ko je o poganu Korneliju dejal:

"Zdaj resnično razumem, da Bog ni delni, 35 toda v vsakem narodu je človek, ki se ga boji in počne, kar je prav, zanj sprejemljiv. (Deluje 10: 34, 35)

Na koncu ne šteje naša verska pripadnost, ampak to, ali se bojimo Boga in storimo tisto, kar je zanj sprejemljivo. Prej ali slej bo ta strah (spoštljiva podložnost) privedel do poslušnosti, ko nas tisti v naši cerkvi, sinagogi, templju ali kraljestveni dvorani prosijo, naj naredimo nekaj, kar je v nasprotju s tem, kar nam naroča naš Oče.

 

 

 

 

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.
    44
    0
    Prosim, prosim, komentirajte.x