Pozdravljeni vsi skupaj!

Pogosto me sprašujejo, ali je prav, da molimo k Jezusu Kristusu. To je zanimivo vprašanje.

Prepričan sem, da bi trinitarec odgovoril: »Seveda bi morali moliti k Jezusu. Navsezadnje je Jezus Bog.« Glede na to logiko sledi, da bi morali tudi kristjani moliti k Svetemu Duhu, ker je po mnenju trinitarca Sveti Duh Bog. Zanima me, kako bi začeli molitev k Svetemu Duhu? Ko molimo k Bogu, nam je Jezus rekel, naj svojo molitev začnemo takole: »Oče naš, ki si v nebesih ...« (Matej 6:9) Imamo torej zelo natančno navodilo, kako nagovoriti Boga: »Oče naš, ki si v nebesih ...« Nič nam ni povedal o tem, kako naj se naslavlja z »Jezus Bog v nebesih« ali morda »Kralj Jezus«? Ne, preveč formalno. Zakaj ne "Naš brat v nebesih ..." Le brat je preveč nejasen. Navsezadnje lahko imaš veliko bratov, a samo enega očeta. In če bomo sledili trinitaristični logiki, kako naj molimo k tretji osebi božanstva? Mislim, da je pomembno ohraniti družinski vidik našega odnosa z Bogom, kajne? Torej je Jahve Oče, Ješua pa Brat, tako da bi bil sveti duh ... kaj? Še en brat? Ne. Vem ... "Naš stric v nebesih ..."

Vem, da sem smešen, ampak le vodim posledice Trojice do njihovega logičnega zaključka. Vidite, nisem trinitarec. Veliko presenečenje, vem. Ne, všeč mi je preprostejša razlaga, ki nam jo daje Bog, da bi nam pomagal razumeti naš odnos z njim – odnos med očetom in otrokom. To je nekaj, s čimer se lahko vsi povežemo. V tem ni nobene skrivnosti. Vendar se zdi, da organizirana religija vedno poskuša zamešati to vprašanje. Ali je to Trojica ali pa je kaj drugega. Vzgojen sem bil kot Jehovova priča in oni ne učijo o Trojici, vendar imajo drugačen način, kako se zapletajo v odnos med očetom in otrokom, ki ga Bog vsem ponuja po svojem Sinu, Jezusu Kristusu.

Kot Jehovova priča so me že od otroštva učili, da nimam privilegija, da se lahko imenujem Božji otrok. Najboljše, na kar sem lahko upal, je bilo to, da bom njegov prijatelj. Če bi ostal zvest Organizaciji in se obnašal do svoje smrti, nato pa bi bil vstal in bil zvest še nadaljnjih 1,000 let, potem bi, ko bi se tisočletna Kristusova vladavina končala, takrat in samo takrat postal Božji otrok, del njegova univerzalna družina.

Temu ne verjamem več in vem, da se mnogi od vas, ki poslušate te videe, strinjate z menoj. Zdaj vemo, da kristjani upajo, da postanejo posvojeni Božji otroci, v skladu z oskrbo, ki jo je naš Oče sprejel z odkupnino, plačano po smrti njegovega edinorojenega Sina. Na ta način lahko zdaj Boga naslavljamo kot našega Očeta. Toda glede na ključno vlogo, ki jo ima Jezus pri našem odrešenju, ali bi morali tudi moliti k njemu? Navsezadnje nam Jezus v Mateju 28:18 pravi, da mi je »dana vsa oblast v nebesih in na zemlji«. Če je drugi v poveljstvu vseh stvari, ali si potem ne zasluži naših molitev?

Nekateri pravijo: "Da." Pokazali bodo na Janez 14:14, ki se glede na New American Standard Bible in številne druge glasi: "Če me kar koli prosite v mojem imenu, bom to storil."

Vendar je treba omeniti, da izvirna ameriška standardna različica ne vključuje predmetnega zaimka »jaz«. Piše: »Če boste kaj prosili v mojem imenu, bom to storil«, ne pa »če me boste kar koli prosili v mojem imenu«.

Prav tako ne častitljiva Biblija kralja Jakoba: "Če boste kaj prosili v mojem imenu, bom to storil."

Zakaj nekatere cenjene prevode Svetega pisma ne vključujejo predmetnega zaimka »jaz«?

Razlog je v tem, da ga ne vsebuje vsak biblijski rokopis. Kako se torej odločimo, kateri rokopis sprejeti kot zvest izvirniku?

Ali nam Jezus pravi, naj ga prosimo neposredno za stvari, ki jih potrebujemo, ali nam pravi, naj prosimo Očeta in potem bo on kot Očetov agent – ​​logos ali beseda – priskrbel stvari, h katerim ga Oče usmerja?

Pri odločitvi, kateri rokopis sprejeti, se moramo zanesti na splošno harmonijo v Svetem pismu. Da bi to naredili, nam sploh ni treba iti zunaj Janezove knjige. V naslednjem poglavju Jezus pravi: »Niste vi izvolili mene, ampak sem jaz izvolil vas in vas določil, da boste šli in obrodili sad in da bo vaš sad ostal, tako da karkoli prosite Očeta v mojem imenu Lahko ti da." (Janez 15:16 NASB)

In potem nam v naslednjem poglavju spet pove: »In tisti dan me ne boste spraševali o ničemer. Resnično, resnično ti povem, če prosite Očeta za karkoli v mojem imenu, dal ti ga bo. Doslej niste ničesar prosili v mojem imenu; prosite in prejeli boste, da bo vaše veselje polno.« (Janez 16:23, 24 NASB)

Pravzaprav se Jezus popolnoma izloči iz postopka peticije. Nadalje dodaja: »Tisti dan boste prosili v mojem imenu in Ne rečem vam, da bom prosil Očeta v vašem imenu; zakaj sam Oče vas ljubi, ker ste vi ljubili mene in ste verovali, da sem prišel od Očeta. (Janez 16:26, 27 NASB)

Pravzaprav pravi, da ne bo prosil Očeta v našem imenu. Oče nas ima rad, zato se lahko neposredno pogovarjamo z njim.

Če bi prosili Jezusa neposredno, bi moral on v našem imenu zaprositi Očeta, vendar nam izrecno pove, da tega ne stori. Katolicizem gre še korak dlje z vključitvijo svetnikov v peticijski postopek. Prosiš svetnika, svetnik pa Boga. Veste, celoten proces je namenjen temu, da nas oddalji od našega nebeškega Očeta. Kdo hoče uničiti naš odnos z Bogom Očetom? Veš koga, kajne?

Toda kaj je s tistimi kraji, kjer so upodobljeni kristjani, ki govorijo neposredno z Jezusom in ga celo prosijo. Na primer, Štefan je neposredno klical Jezusa, ko so ga kamenjali.

Nova mednarodna različica to prevaja: »Medtem ko so ga kamenjali, je Štefan molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha.« (Apd 7:59)

Ampak to ni natančen prevod. Večina različic ga upodablja, "je zaklical". To je zato, ker je tukaj prikazan grški glagol — epikaloumenon (ἐπικαλούμενον), ki je splošna beseda, ki preprosto pomeni »klicati« in se nikoli ne uporablja za molitev.

proseuchomai (προσεύχομαι) = "moliti"

epikaloumenon (ἐπικαλούμενον) = "klicati"

Ne bom je poskušal izgovoriti – to je običajna beseda, ki preprosto pomeni »poklicati«. Nikoli se ne uporablja za molitev, ki je v grščini povsem druga beseda. Pravzaprav ta grška beseda za molitev ni nikoli uporabljena nikjer v Svetem pismu v povezavi z Jezusom.

Pavel ne uporablja grške besede za molitev, ko pravi, da je prosil Gospoda, naj mu odstrani trn v peti.

»Da pa ne bi postal domišljav, mi je bil dan trn v meso, Satanov glasnik, da me muči. Trikrat sem prosil Gospoda, naj mi ga odvzame. Rekel pa mi je: »Moja milost ti zadostuje, kajti moja moč se izpopolni v šibkosti.« (2 Korinčanom 12-7 BSB)

Ni napisal: "Trikrat sem molil h Gospodu," ampak je namesto tega uporabil drugo besedo.

Je tu omenjen Gospod, Jezus ali Jehova? Sin ali Oče? Lord je naziv, ki se med obema uporabljata izmenično. Torej ne moremo reči zagotovo. Če predpostavimo, da je Jezus, se moramo vprašati, ali je bilo to videnje. Pavel je govoril z Jezusom na poti v Damask in imel je še druga videnja, na katera se sklicuje v svojih spisih. Tukaj vidimo, da mu je Gospod govoril z zelo specifičnim stavkom ali zelo specifičnimi besedami. Ne vem za vas, ampak ko molim, ne slišim glasu iz nebes, ki bi mi ustno odgovoril. Ne pozabite, nisem enak apostolu Pavlu. Na primer, Pavel je imel čudežna videnja. Ali je morda mislil na Jezusa v videnju, podobno tistemu, ki ga je imel Peter, ko mu je Jezus na strehi govoril o Korneliju? Hej, če bo Jezus kdaj neposredno govoril z mano, mu bom seveda odgovoril neposredno. Toda ali je to molitev?

Lahko bi rekli, da je molitev ena od dveh stvari: Je način, da nekaj prosimo od Boga, in je tudi sredstvo, da Boga hvalimo. A te lahko nekaj prosim? To ne pomeni, da molim k tebi, kajne? In lahko te kaj pohvalim, ampak spet ne bi rekla, da te molim. Molitev je torej več kot pogovor, v katerem prosimo, iščemo vodstvo ali se zahvaljujemo – vse stvari, ki jih lahko naredimo sočloveku ali sočloveku. Molitev je sredstvo, s katerim komuniciramo z Bogom. Natančneje, to je način, kako se pogovarjamo z Bogom.

Kolikor razumem, je to bistvo zadeve. Janez o Jezusu razodeva, da »je vsem, ki so ga sprejeli, tistim, ki verujejo v njegovo ime, dal pravico, da postanejo Božji otroci – otroci, ki niso bili rojeni iz krvi, niti iz želje ali volje človeka, ampak rojeni iz Boga. .” (Janez 1:12, 13 BSB)

Ne prejmemo oblasti, da bi postali Jezusovi otroci. Dana nam je bila oblast, da postanemo Božji otroci. Prvič je ljudem dana pravica, da Boga imenujejo njihov osebni oče. Kakšen privilegij nam je omogočil Jezus: klicati Boga »Oče«. Mojemu biološkemu očetu je bilo ime Donald in vsak na zemlji ga je imel pravico klicati po njegovem imenu, toda samo jaz in moja sestra sva ga imeli pravico klicati »oče«. Zdaj lahko vsemogočnega Boga imenujemo »oče«, »oče«, »aba«, »oče«. Zakaj tega ne bi želeli v celoti izkoristiti?

Nisem v položaju, da bi določil pravilo o tem, ali morate moliti k Jezusu ali ne. Storiti morate, kar vam narekuje vaša vest. Toda pri tej odločitvi razmislite o tem razmerju: v družini imate lahko veliko bratov, vendar samo enega očeta. Govoril boš s svojim najstarejšim bratom. Zakaj ne? Toda razprave, ki jih imate z očetom, so drugačne. So edinstveni. Ker je tvoj oče in je samo eden od teh.

Jezus nam nikoli ni rekel, naj molimo k njemu, ampak samo k njegovemu in našemu Očetu, njegovemu in našemu Bogu. Jezus nam je dal neposredno povezavo z Bogom kot našim osebnim Očetom. Zakaj tega ne bi želeli izkoristiti ob vsaki priložnosti?

Še enkrat, ne postavljam pravila o tem, ali je moliti k Jezusu prav ali narobe. To ni moje mesto. To je stvar vesti. Če želite govoriti z Jezusom kot brat z drugim, je to odvisno od vas. Toda ko gre za molitev, se zdi, da obstaja razlika, ki jo je težko količinsko opredeliti, a zlahka opaziti. Ne pozabite, Jezus je bil tisti, ki nam je rekel, naj molimo k Očetu v nebesih, in ki nas je naučil, kako moliti k Očetu v nebesih. Nikoli nam ni rekel, naj molimo vase.

Hvala za ogled in podporo pri tem delu.

Za več informacij o tej temi glejte povezavo v opisnem polju tega videa. https://proselytiserofyah.wordpress.com/2022/08/11/can-we-pray-to-jesus/

 

 

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.
    16
    0
    Prosim, prosim, komentirajte.x