Ali moramo odpustiti vsem, da so rešeni?

V življenju nas je nekdo prizadel. Poškodba je lahko tako huda, izdaja tako uničujoča, da si nikoli ne moremo predstavljati, da bi ji lahko odpustili. To lahko resničnim kristjanom predstavlja težavo, ker naj bi si od srca odpuščali. Morda se spomnite časa, ko je Peter o tem Jezusa vprašal.

Potem je Peter prišel k Jezusu in vprašal: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, ki greši proti meni? Do sedemkrat? "
Jezus je odgovoril: "Povem vam, ne le sedemkrat, ampak sedeminsedemdesetkrat!
(Matej 18:21, 22 BSB)

Takoj po 77-kratnem izreku zapovedi odpuščanja Jezus poda ponazoritev, ki govori o tem, kaj je potrebno, da pridemo v nebeško kraljestvo. Od Mateja 18:23 pripoveduje o kralju, ki je odpustil enemu od svojih služabnikov, ki mu je bil dolžan veliko denarja. Kasneje, ko je imel ta suženj priložnost storiti enako za suženj, ki mu je bil v primerjavi z njim dolžan zelo majhen denar, ni odpustil. Kralj je izvedel za to brezsrčno dejanje in obnovil dolg, ki mu je bil prej odpuščen, nato pa je sužnja vrgel v zapor, kar mu je onemogočilo odplačilo dolga.

Jezus priliko zaključi z besedami: "Tudi moj nebeški Oče bo ravnal z vami na enak način, če vsak od svojega brata ne odpusti od srca." (Matej 18:35 NWT)

Ali to pomeni, da ne glede na to, kaj nam je človek storil, mu moramo odpustiti? Ali ni pogojev, zaradi katerih bi morali odpustiti odpuščanje? Ali naj ves čas odpuščamo vsem ljudem?

Ne nisva. Kako sem lahko tako prepričan? Začnimo s sadom duha, o katerem smo razpravljali v našem zadnjem videu. Ste opazili, kako Paul povzema?

»Toda sad Duha je ljubezen, veselje, mir, trpljenje, prijaznost, dobrota, zvestoba, nežnost, samokontrola. Proti takim ni zakona. " (Galatom 5:22, 23 NKJV)

"Proti takim ni zakona." Kaj to pomeni? Preprosto, da ni pravila, ki bi omejevalo ali omejevalo izvajanje teh devetih lastnosti. V življenju je veliko stvari, ki pa so v presežku slabe. Voda je dobra. V resnici je za življenje potrebna voda. Vendar pijte preveč vode in se boste ubili. S temi devetimi lastnostmi ni preveč. Ne morete imeti preveč ljubezni ali preveč vere. S temi devetimi lastnostmi je vedno več boljših. Vendar pa obstajajo še druge dobre lastnosti in druga dobra dejanja, ki lahko škodijo presežku. Tak primer je kakovost odpuščanja. Preveč lahko dejansko škodi.

Začnimo s ponovnim pregledom prispodobe o kralju iz Mateja 18:23.

Ko je Petru do 77-krat rekel, naj odneha, je to ponazoritev dal v ponazoritev. Upoštevajte, kako se začne:

»Zaradi tega je nebeško kraljestvo kot kralj, ki se je hotel poravnati s svojimi sužnji. In ko jih je začel poravnavati, so mu pripeljali tistega, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel sredstev za poplačilo, je njegov gospodar ukazal, naj ga prodajo skupaj z ženo in otroki ter vsem, kar je imel, in odplačajo. « (Matej 18: 23-25 ​​NASB)

Kralj ni bil odpuščajoč. Nameraval je natančno plačati. Kaj se mu je spremenilo?

"Torej je suženj padel na tla in se spustil pred njim, rekoč:" Bodite potrpežljivi z mano in vse vam bom povrnil. " In gospodar tega sužnja je čutil sočutje, izpustil ga je in mu odpustil dolg. " (Matej 18:26, 27 NASB)

Suženj je prosil za odpuščanje in izrazil pripravljenost, da stvari popravi.

V vzporednem poročilu nam pisatelj Luka daje malo več perspektive.

»Pazite se. Če vaš brat ali sestra greši proti vam, jih očite; in če se pokesajo, jim odpustite. Tudi če se sedemkrat na dan grešijo proti tebi in se sedemkrat vrnejo k tebi in rečejo: "Pokesam se", jim moraš odpustiti. " (Luka 17: 3, 4 NIV)

Iz tega vidimo, da čeprav bi morali biti pripravljeni odpuščati, je pogoj, na katerem temelji to odpuščanje, nek znak kesanja tistega, ki je grešil proti nam. Če ni dokazov o kesanju srca, potem ni podlage za odpuščanje.

"Ampak počakaj malo," bodo rekli nekateri. »Ali ni Jezus na križu prosil Boga, naj vsem odpusti? Takrat ni bilo kesanja, kajne? Toda prosil je, da jim vseeno odpustijo. "

Ta verz je zelo privlačen za tiste, ki verjamejo v splošno odrešenje. Ne skrbi. Sčasoma bodo vsi rešeni.

No, poglejmo to.

"Jezus je rekel:" Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo. " In razdelili so mu oblačila z žrebom. " (Luka 23:34 NIV)

Če ta verz poiščete na Biblehub.com v vzporednem biblijskem načinu, v katerem je naštetih nekaj ducatov velikih prevodov Biblije, ne boste imeli razloga dvomiti o njegovi verodostojnosti. Tam ni ničesar, kar bi povzročilo, da bi pomislili, da berete kaj drugega kot čisti biblijski kanon. Enako lahko rečemo za Prevod novega sveta, izdaja 2013, tako imenovani srebrni meč. Potem pa te biblijske različice prevajalci Biblije niso prevedli, zato vanjo ne bi dal veliko zalog.

Tega ni mogoče trditi za New World Reference Reference Biblija, opazil sem, da je verz 34 postavil v dvojne kvadratne citate, zaradi česar sem poiskal opombo, ki se je glasila:

א CVgSyc, p vstavi te oklepane besede; P75BD * WSys izpuščen. 

Ti simboli predstavljajo starodavne kodekse in rokopise, ki tega verza ne vsebujejo. To so:

• Codex Sinaiticus, Gr., Četrti stol. CE, Britanski muzej, HS, GS
• Papirus Bodmer 14, 15, Gr., C. 200 CE, Ženeva, GS
• Vatikan ms 1209, Grčija, četrti stol. CE, Vatikan, Rim, HS, GS
• Kodeksi Bezae, gr. in Lat., peti in šesti cent. CE, Cambridge, Anglija, GS
• Svobodnejši evangeliji, peti stol. CE, Washington, DC
• Sinajski sirijski kodeks, četrti in peti cent. CE, evangeliji.

Glede na to, da je ta vrstica sporna, morda lahko ugotovimo, ali spada v biblijski kanon na podlagi svoje harmonije ali pomanjkanja harmonije s preostalim delom Svetega pisma.

V Matejevem 9. poglavju, 9. vrstica, Jezus paralitičnemu človeku pove, da so mu odpuščeni grehi, v šestem verzu pa množici pove, "toda Sin človekov ima na zemlji oblast odpuščati grehe" (Matej 2: XNUMX NWT).

V Janezovem evangeliju 5:22 nam Jezus reče: "... Oče nikogar ne obsoja, temveč je vso sodbo dodelil Sinu ..." (BSB).

Zakaj bi prosil Očeta, naj odpusti svojim krvnikom in njihovim zagovornikom, glede na to, da ima Jezus moč odpuščati grehe in mu je Oče zaupal vso sodbo? Zakaj tega ne bi storil sam?

Ampak obstaja še več. Ko še naprej beremo poročilo v Luki, se nam zdi zanimiv razvoj dogodkov.

Po Mateju in Marku sta roparja, ki sta bila križana z Jezusom, nanj nasipala zlorabe. Nato se je človek spremenil. Beremo:

»Eden od tam obesnih zločincev mu je vrgel zlorabo in rekel:» Ali nisi Kristus? Reši sebe in nas! " Toda drugi se je odzval in mu očital: "Ali se niti ne bojite Boga, saj ste pod istim obsodbenim stavkom? In resnično trpimo pravično, saj prejmemo, kar si zaslužimo za svoje zločine; ampak ta človek ni naredil nič narobe. In rekel je: "Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!" In mu rekel: "Resnično ti pravim, danes boš z mano v raju." (Luka 23: 39-43 NASB)

Tako se je eden zlikovalec pokesal, drugi pa ne. Je Jezus odpustil oboje ali samo enega? Vse kar lahko zagotovo rečemo je, da je tisti, ki je prosil za odpuščanje, dobil zagotovilo, da bo z Jezusom v raju.

Vendar je še več.

»Zdaj je bila približno šesta ura in tema je prihajala po vsej deželi do devete ure, ker je sonce nehalo sijati; in templje v templju se je strgalo na dvoje. " (Luka 23:44, 45 NASB)

Matej tudi pripoveduje, da je bil potres. Kakšen vpliv so imeli ti grozljivi pojavi na ljudi, ki so gledali prizorišče?

"Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je začel hvaliti Boga, rekoč:" Ta človek je bil v resnici nedolžen. " In vsa množica, ki se je zbrala na tem spektaklu, se je po ogledu dogajanja začela vračati domov in si udarjala v prsi. " (Luka 23:47, 48 NASB)

To nam pomaga, da bolje razumemo odziv množice Judov 50 dni pozneje na binkošti, ko jim je Peter rekel: »Torej naj vsi v Izraelu zagotovo vedo, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga križali, naredil za Gospoda in Mesija!

Petrove besede so jim prebodle srce in rekli so njemu in drugim apostolom: "Bratje, kaj naj storimo?" (Apd. 2:36, 37 NLT)

Dogodki okoli Jezusove smrti, tri ure dolga tema, zagrnjena zavesa templja, potres ... Vse to je povzročilo, da so ljudje spoznali, da so storili nekaj zelo narobe. Odpravili so se domov z udarci v prsi. Ko je Peter imel svoj govor, je bilo njihovo srce pripravljeno. Želeli so vedeti, kaj storiti, da se stvari popravijo. Kaj jim je rekel Peter, naj dobijo odpuščanje od Boga?

Je Peter rekel: »Ah, ne skrbi. Bog vam je že odpustil, ko ga je Jezus prosil, naj se vrne, ko je umiral na križu, na katerega ste ga postavili? Veste, zaradi Jezusove žrtve se bodo vsi rešili. Samo sprostite se in pojdite domov. "

Ne, «je odgovoril Peter,» Vsak od vas se mora pokesati svojih grehov in se obrniti k Bogu ter se krstiti v imenu Jezusa Kristusa za odpuščanje svojih grehov. Potem boste prejeli dar Svetega Duha. « (Apd. 2:38 NLT)

Morali so se pokesati, da so dobili odpuščanje grehov.

Odpuščanje je dejansko dve fazi. Eno je kesanje; priznati, da ste se motili. Druga je pretvorba, da se z napačnega tečaja preusmerimo v nov tečaj. Na binkošti je to pomenilo krstiti se. Ta dan se je krstilo več kot tri tisoč.

Ta postopek deluje tudi za grehe osebne narave. Recimo, da vam je nekdo ogoljufal nekaj denarja. Če ne bodo priznali nepravilnosti, če vas ne bodo prosili, da jim odpustite, tega niste dolžni storiti. Kaj če prosijo za odpuščanje? V primeru Jezusove ponazoritve oba sužnja nista prosila, naj se dolg odpusti, ampak le, da jima dodelijo več časa. Pokazali so željo, da bi stvari postavili naravnost. Lahko je odpustiti nekomu, ki se iskreno opraviči, tistemu, ki je pri srcu. Ta iskrenost je očitna, ko se človek potrudi, da več kot preprosto reče: "Žal mi je." Želimo imeti občutek, da ni le neiskreni izgovor. Želimo verjeti, da se to ne bo ponovilo.

Kakovost odpuščanja, tako kot vse dobre lastnosti, ureja ljubezen. Ljubezen želi koristiti drugemu. Zadrževanje odpuščanja resnično kesajočemu se srcu ni ljubeče. Vendar odpuščanje, kadar ni kesanja, je tudi neljubeče, saj bi lahko samo omogočili osebi, da se še naprej zapleta. Biblija nas opozarja: "Ko se kazen za zločin ne izvrši hitro, se človeška srca popolnoma odločijo za zlo." (Pridigar 8:11 BSB)

Zavedati se moramo tudi, da odpuščanje nekomu ne pomeni, da mu ni treba trpeti nobenih posledic za svoje napačno ravnanje. Na primer, mož lahko greši nad svojo ženo tako, da prešuštvuje z drugo žensko - ali drugim moškim. Morda je zelo iskren, ko se pokesa in prosi za odpuščanje, zato mu lahko odobri odpuščanje. A to še ne pomeni, da zakonska pogodba še vedno ni prekinjena. Še vedno se lahko ponovno poroči in ni dolžna ostati z njim.

Jehova je kralju Davidu odpustil greh, ko je zarotil umor moža iz Batsebe, a posledice so bile še vedno. Otrok njunega prešuštva je umrl. Potem je bil čas, ko kralj David ni ubogal božje zapovedi in je izraelske moške prešteval, da je določil njegovo vojaško moč. Jeza Boga je prišla nad njega in Izraela. David je prosil za odpuščanje.

“. . David je nato resničnemu Bogu rekel: »S tem sem zelo grešil. In zdaj, prosim, odpusti napako svojega služabnika, ker sem ravnal zelo neumno. «« (1. kronika 21: 8)

Vendar so bile posledice še vedno. 70,000 Izraelcev je umrlo v tridnevni nadlogi, ki jo je povzročil Jehova. "To se ne zdi pošteno," bi lahko rekli. No, Jehova je Izraelce opozoril, da bi to imelo posledice, če bi izbrali človeškega kralja namesto njega. Grešili so tako, da so ga zavrnili. Ali so se pokesali tega greha? Ne, ni zapisano, da bi narod kdaj prosil Boga za odpuščanje, ker so ga zavrnili.

Seveda vsi umremo od božje roke. Ali bomo umrli zaradi starosti ali bolezni, ker je plačilo za greh smrt, ali pa nekateri umirajo neposredno od Boga, kot je to storilo 70,000 Izraelcev; tako ali tako je le za nekaj časa. Jezus je govoril o vstajenju pravičnih in krivičnih.

Bistvo je v tem, da vsi zaspimo v smrti, ker smo grešniki in se bomo ob vstajenju prebudili, ko bo Jezus poklical. Če pa se želimo izogniti drugi smrti, se moramo pokesati. Odpuščanje sledi kesanju. Na žalost nas veliko ljudi raje umre, kot da se za karkoli opraviči. Izjemno je, kako na videz je nemogoče, da nekateri izgovorijo te tri majhne besede: "Motil sem se", druge tri pa "Žal mi je".

Toda opravičilo je način, na katerega lahko izrazimo ljubezen. Pokajanje za storjene krivice pomaga pri celjenju ran, popravljanju pretrganih odnosov, ponovni povezavi z drugimi ... ponovni navezavi na Boga.

Ne zavajajte se. Sodnik celotne zemlje ne bo nikomur od nas odpustil, če tega ne prosite vi, in bolje bi bilo, da to resno mislite, kajti Jezus, ki ga je Oče določil za sodbo, lahko v nasprotju z nami prebere človekovo srce.

Obstaja še en vidik odpuščanja, ki ga še nismo zajeli. Zanjo govori Jezusova prispodoba o kralju in dveh sužnjih iz Mateja 18. To je povezano s kakovostjo usmiljenja. To bomo analizirali v našem naslednjem videu. Do takrat pa hvala za vaš čas in podporo.

Meleti Vivlon

Članki Meleti Vivlon.