Članki »Reševanje človeštva« in nedavni o upanju na vstajenje so zajeli del stalne razprave: ali bodo kristjani, ki so zdržali, šli v nebesa ali bodo povezani z zemljo, kot jo poznamo zdaj. To raziskavo sem opravil, ko sem spoznal, kako se zdi, da nekateri moji (takratni) kolegi Jehovove priče ljubijo idejo o dajanju navodil. Upam, da bo to kristjanom pomagalo pridobiti nadaljnjo perspektivo upanja, ki ga imamo, in upanja za človeštvo kot celoto v bližnji prihodnosti. Vsa besedila/reference so vzeta iz prevoda Novi svet, razen če ni navedeno drugače.

Vladali bodo kot kralji: kaj je kralj?

»Z njim bodo vladali kot kralji 1000 let« (Raz 20)

Kaj je kralj? Čudno vprašanje, si morda mislite. Jasno je, da je kralj nekdo, ki postavlja zakon in ljudem pove, kaj naj storijo. Številne države so imele ali so imele kralje in kraljice, ki predstavljajo državo in narod na mednarodni ravni. Toda to ni vrsta kralja, o kateri je pisal Janez. Da bi razumeli predvideno vlogo kralja, se bomo morali vrniti v čas starega Izraela.

Ko je Jehova Izraelce popeljal iz Egipta, je za svoja predstavnika določil Mojzesa in Arona. Ta ureditev se bo nadaljevala po Aronovi družinski liniji (Izl 3:10; Izl 40:13–15; Št. 17:8). Poleg Aronovega duhovništva so bili leviti dodeljeni, da pod njegovim vodstvom strežejo za različne naloge, kot je poučevanje, ki je Jehovova osebna last (Št. 3:5–13). Mojzes je takrat sodil in je del te vloge prenesel na druge po nasvetu svojega tasta (18 Mz 14:26–5). Ko je bila dana Mojzesova postava, ni imela nobenih navodil ali predpisov za dodajanje ali odstranjevanje njegovih delov. Dejansko je Jezus jasno povedal, da niti najmanjši del tega ne bo odstranjen, preden se bo izpolnil (Mt 17-20). Torej se zdi, da ni bilo človeške vlade, saj je bil sam Jehova kralj in zakonodajalec (Jakob 4:12a).

Po Mojzesovi smrti so veliki duhovnik in leviti postali odgovorni za sojenje naroda med svojim prebivanjem v obljubljeni deželi (17 Mz 8:12-1). Samuel je bil eden najbolj znanih sodnikov in očitno Aronov potomec, saj je opravljal dolžnosti, za katere so bili pooblaščeni samo duhovniki (7 Sam 6-9,15-17). Ker se je izkazalo, da so Samuelovi sinovi pokvarjeni, so Izraelci zahtevali kralja, naj ostane združeni in skrbi za njihove pravne zadeve. Jehova se je v skladu z Mojzesovo postavo že dogovoril, da bo ugodil takšni prošnji, čeprav se zdi, da ta dogovor ni bil njegov prvotni namen (17 Mz 14:20–1; 8. Sam 18:22–XNUMX).

Lahko sklepamo, da je bilo sojenje o pravnih zadevah primarna vloga kralja po Mojzesovi postavi. Absalom je začel svoj upor proti svojemu očetu, kralju Davidu, tako da ga je poskušal zamenjati kot sodnik (2 Sam 15:2-6). Kralj Salomon je od Jehova prejel modrost, da je lahko sodil narodu, in je po tem postal znan (1 Kis 3:8–9,28). Kralji so v svojih dneh delovali kot vrhovno sodišče.

Ko je bila Judeja zajeta in ljudje odpeljani v Babilon, se je vrsta kraljev končala in za pravičnost so poskrbele oblasti narodov. To se je nadaljevalo tudi po njihovi vrnitvi, saj so imeli okupatorski kralji še vedno zadnjo besedo pri urejanju zadev (Ezequiel 5:14–16, 7:25–26; Hagej 1:1). Izraelci so uživali določeno avtonomijo do Jezusovih dni in pozneje, čeprav so bili še vedno pod posvetno oblastjo. To dejstvo lahko vidimo v času Jezusove usmrtitve. Po Mojzesovi postavi je bilo treba nekatere krivice kaznovati s kamenjanjem. Vendar pa Izraelci zaradi rimskega prava, ki so mu bili podvrženi, niso mogli sami odrediti ali uporabiti takšnih usmrtitev. Zaradi tega se Judje niso mogli izogniti, da bi prosili za odobritev guvernerja Pilata, ko so želeli, da bi Jezusa usmrtili. Te usmrtitve tudi niso izvedli Judje, ampak Rimljani, ki so imeli za to pooblastilo (Jn 18-28; 31-19).

Ureditev se ni spremenila, ko je bila Mojzesova postava zamenjana s Kristusovo postavo. Ta novi zakon ne vključuje nobenega sklicevanja na izrekanje sodbe nad komur koli drugim (Matej 5:44-45; Janez 13:34; Galačanom 6:2; 1 Janez 4:21), in tako pridemo do navodil apostola Pavla v njegovem pismu Rimljanom. Naroči nam, naj se podredimo višjim oblastem kot »božji služabnik«, da nagrajujemo dobro in kaznujemo zlo (Romantični 13: 1-4). Vendar je dal to razlago v podporo drugemu navodilu: to moramo storiti, da bi ubogali zapoved, da »zlo ne vračamo za zlo«, ampak da bomo »miroljubni z vsemi ljudmi« in si celo prizadevali zadovoljevati potrebe naših sovražnikov. (Romantični 12: 17-21). Pri tem si pomagamo tako, da maščevanje prepustimo Jehovovim rokam, ki je to vse do danes »preveril« pravnim sistemom posvetnih oblasti.

Ta ureditev se bo nadaljevala, dokler se Jezus ne vrne. Posvetne oblasti bo pozval k odgovornosti za svoje pomanjkljivosti in sprevrženost pravice, za katero so se mnogi osebno seznanili, sledila bo nova ureditev. Pavel je opozoril, da ima Postava senco prihodnjih stvari, vendar ni bistvo (ali: podoba) teh stvari (Hebrejcem 10:1). Podobno besedilo najdemo v Kološanom 2:16,17. To lahko pomeni, da bodo po tej novi ureditvi kristjani deležni popravljanja stvari med mnogimi narodi in ljudstvi (Mihej 4:3). Tako so postavljeni nad »vso njegovo lastnino«: ​​celotno človeštvo, ki ga je kupil s svojo krvjo (Matej 24:45–47; Rimljanom 5:17; Razodetje 20:4–6). V kolikšni meri to vključuje tudi angele, bomo morda morali počakati, da ugotovimo (1 Kor 6-2). Jezus je v priliki o Minah v Lukežu 3:19–11 podal ustrezno podrobnost. Upoštevajte, da je nagrada za zvestobo pri relativno majhnih zadevah »oblast nad ... mesti“. V Razodetju 20:6 najdemo, da so tisti, ki so sodelovali pri prvem vstajenju, duhovniki in vladajo, toda kaj je duhovnik brez ljudi, ki naj bi bili zastopani? Ali kaj je kralj brez ljudstva, ki bi vladalo? Nadaljnje govorjenje o svetem mestu Jeruzalem, Razodetje 21:23 in naprej v 22. poglavje pravi, da bodo narodi imeli koristi od teh novih ureditev.

Kdo so tisti, ki so usposobljeni za takšno vladanje? To so tisti, ki so bili »odkupljeni« med človeštvom kot »prvi sadovi« in »hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre« (Razodetje 14:1-5). Sodba o določenih zadevah je lahko prenesena nanje, tako kot je Mojzes prenesel manjše zadeve na različne poglavarje, kot smo videli v Izhodu 18:25–26. Podobnost je tudi z imenovanjem levitov v Številkah 3: to pleme je predstavljalo Jehovov prevzem vseh prvorojenih (živih človeških prvencev) Jakobove hiše (Številke 3:11–13; Malahija 3:1–4,17) . Zvesti kristjani, ki so bili kupljeni kot sinovi, postanejo nova stvaritev, kot je Jezus. Popolnoma bodo opremljeni za svoj delež pri ozdravljenju narodov in poučevanju nove postave, da bi lahko tudi vsi dragoceni iz narodov ob pravem času dosegli pravičen položaj pri pravem Bogu (2. Korinčanom 5 :17–19; Galačanom 4:4–7).

Ad_Lang

Rodil sem se in odraščal v nizozemski reformirani cerkvi, ki je bila ustanovljena leta 1945. Zaradi delne hinavščine sem odšel okoli 18. leta in se zaobljubil, da ne bom več kristjan. Ko so se JWs prvič pogovarjali z menoj avgusta 2011, je trajalo nekaj mesecev, preden sem sploh sprejel Sveto pismo, nato pa še 4 leta preučevanja in kritičnosti, nakar sem se krstil. Čeprav sem imel dolga leta občutek, da nekaj ni v redu, sem se osredotočil na veliko sliko. Izkazalo se je, da sem bil na nekaterih področjih pretirano pozitiven. Na več točkah se mi je posvetila zadeva spolne zlorabe otrok in v začetku leta 2020 sem na koncu prebral članek o raziskavah, ki jih je naročila nizozemska vlada. Bilo me je nekoliko šokantno in odločila sem se, da se poglobim. Zadeva je vključevala sodno zadevo na Nizozemskem, kjer so Priče šle na sodišče, da bi blokirale poročilo o obravnavanju spolne zlorabe otrok med Jehovovimi pričami, ki ga je odredil minister za pravno zaščito, ki ga je soglasno zahteval nizozemski parlament. Bratje so izgubili primer, zato sem prenesel in prebral celotno poročilo. Kot priča si nisem mogel predstavljati, zakaj bi ta dokument imel za izraz preganjanja. Stopil sem v stik z Reclaimed Voices, nizozemsko dobrodelno organizacijo, posebej za JW, ki so doživeli spolno zlorabo v organizaciji. Nizozemski podružnici sem poslal pismo na 16 straneh, v katerem sem natančno pojasnil, kaj Sveto pismo pravi o teh stvareh. Prevod v angleščino je prejel upravni organ v ZDA. Prejel sem odgovor britanske podružnice, v katerem me je pohvalil, da sem v svoje odločitve vključil Jehova. Moje pismo ni bilo zelo cenjeno, vendar ni bilo opaznih posledic. Na koncu so me neformalno izognili, ko sem med skupščinskim sestankom poudaril, kako je Janez 13:34 povezan z našo službo. Če preživimo več časa v javni službi kot drug z drugim, potem svojo ljubezen napačno usmerjamo. Ugotovil sem, da je gostiteljski starešina poskušal utišati moj mikrofon, nikoli več ni imel priložnosti komentirati in je bil izoliran od preostale občine. Ker sem bil neposreden in strasten, sem bil še naprej kritičen, dokler nisem imel sestanka JC leta 2021 in sem bil izključen, da se nikoli več ne vrnem. O tej odločitvi sem govoril s številnimi brati in vesel sem, ko vidim, da me kar nekaj še vedno pozdravlja in bi celo (na kratko) poklepetalo, kljub strahu pred videnjem. Z veseljem jim maham in pozdravljam na ulici, v upanju, da jim bo nelagodje, ki je na njihovi strani, pomagalo, da premislijo, kaj počnejo.